davčna osnova pri davku na dediščine in darila
Sentenca
Določanje davčne osnove za nepremičnine na podlagi posplošene tržne vrednosti, kot jo ureja zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, je v neskladju z načelom zakonitosti pri predpisovanju davkov (147. člen Ustave RS). Posledično je protiustaven tudi drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki kot osnovo za davek od nepremičnin določa 80 % njihove posplošene tržne vrednosti, saj ta metoda vrednotenja ne zadosti zahtevam po jasni in predvidljivi zakonski podlagi za obdavčitev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da bodočih negotovih stroškov iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki ob nastanku davčne obveznosti še niso bili znani, ni mogoče šteti kot breme, ki bi znižalo davčno osnovo.
UPRS sodba I U 1419/2016, enako tudi I U 1178/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je sledilo stališču Ustavnega sodišča (odločba št. U-I-313/13), da model množičnega vrednotenja nepremičnin ni primerna podlaga za odmero davka na dediščine in darila.
UPRS sodba I U 822/2015 — Upravno sodišče
-
Ustavno sodišče je razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ker je bila metoda določanja davčne osnove na podlagi posplošene tržne vrednosti nepremičnin ocenjena kot protiustavna.