davčna osnova pri gostinskih storitvah
Sentenca
Davčna osnova za davek od prometa storitev pri prodaji jedil in pijač v gostinski dejavnosti predstavlja razliko med prodajno ceno jedil in pijač ter njihovo nabavno ceno, vključno z davkom od prometa proizvodov, ki ga je izvajalec plačal pri nabavi (10. točka 1. odstavka 24. člena ZPD). Za uveljavljanje tako določene davčne osnove je zavezanec dolžan voditi ločene evidence prihodkov od prodaje jedil in pijač, skladno s predpisi o vodenju poslovnih knjig in drugih davčnih evidenc.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da tožeča stranka ni bila upravičena do neto davčne osnove, ker ni vodila evidenc o stanju, povečanju oziroma zmanjšanju zalog živil in pijač, kot to določa 63. člen Pravilnika o uporabi Zakona o prometnem davku.
Sodba I Up 281/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za uveljavljanje davčne osnove po 24. členu ZPD nujno ločeno vodenje prihodkov na način, ki ga predpisuje Odredba o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah.
sodba U 1780/2004 — Upravno sodišče