davčna osnova pri opravljanju storitev
Sentenca
Davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev vključuje celotno plačilo, ki ga prejme izvajalec od naročnika ali tretje osebe, vključno s subvencijami, povezanimi s ceno (36. člen ZDDV-1). Pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, razen če zakon določa drugače (12. člen ZDDPO-2). Davčni zavezanec je dolžan davčno osnovo izkazati na podlagi dejanskega obsega opravljenih storitev, neodvisno od pogodbene ureditve ali načina izstavljanja računov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zneski na mesečnih računih ne odražajo nujno dejanskega obsega opravljenih storitev pri koncesijskih pogodbah, zato mora davčni organ osnovo preračunati na dejansko opravljeno gradbeno storitev.
sodba I U 1984/2011 — Upravno sodišče