davčna osnova za DDV pri izvršiteljih
Sentenca
Davčna osnova za obračun davka na dodano vrednost (DDV) pri storitvah izvršitelja predstavlja vse, kar davčni zavezanec prejme kot plačilo za opravljen promet storitev (3. in 21. člen ZDDV). Izvršitelj lahko DDV obračuna le od opravljenih storitev, ne pa tudi od materialnih stroškov ali storitev, ki niso bile dejansko opravljene. Davek se obračunava od dejansko izvedenega prometa storitev, ki ga davčni zavezanec opravi v okviru svoje dejavnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da se DDV ne sme obračunati od celotnega zneska stroškov, temveč le od tistih storitev, ki jih je izvršitelj dejansko opravil.
VSL sklep III Cp 2525/2004 — Višje sodišče v Ljubljani