davčni rezident
Sentenca
Zavezanec se šteje za rezidenta Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje vsaj enega od taksativno naštetih pogojev iz 6. člena ZDoh-2 (oziroma ZDoh-1). Eden izmed teh pogojev je uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ki predstavlja formalnopravni in ne dejanski kriterij. Za status davčnega rezidenta tako zadostuje že izpolnitev posameznega pogoja, ne glede na to, ali zavezanec izpolnjuje tudi druge pogoje ali kje dejansko prebiva.
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BCHIDO)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BATIDO)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da se tožnik šteje za davčnega rezidenta Slovenije, ker ima tu središče svojih življenjskih interesov, ne glede na razpoložljivost prebivališča v drugi državi.
UPRS Sodba I U 248/2021-57 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejanske okoliščine bivanja v tujini (npr. bančni račun, zavarovanje, cerkveni davek) brez uradne prijave pri davčnem organu ne utemeljujejo spremembe rezidentskega statusa.
UPRS Sodba II U 233/2020-18 — Upravno sodišče
-
Tožnica ni uspela izkazati statusa rezidentke v Švici ali na Hrvaškem, zato njena zatrjevanja o središču življenjskih interesov v tujini niso vplivala na njeno davčno obveznost v Sloveniji.
UPRS Sodba I U 93/2020-25 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da davčni organ ne sme avtomatično šteti zavezanca za rezidenta po 6. členu ZDoh-2, ne da bi predhodno preveril, ali so podane okoliščine za uporabo KIDO, ki bi lahko razrešile vprašanje dvojnega rezidentstva.
UPRS Sodba I U 1706/2021-25 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vzpostavitev rezidenčnih vezi v tujini ne pomeni avtomatičnega prenehanja statusa rezidenta Slovenije, če posameznik v Sloveniji ohranja družino, stalno razpoložljivo bivališče in bančne račune.
UPRS Sodba II U 113/2018-21 — Upravno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati statusa rezidenta Švice, saj davčnemu organu ni predložila zahtevanega potrdila, zato je bila zavezana za plačilo dohodnine v Sloveniji od vseh dohodkov.
UPRS Sodba II U 540/2017-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo dolžnost davčnega organa, da pri ugotavljanju rezidentstva na podlagi središča interesov izvede celovito dokazno oceno, ki presega zgolj formalno preverjanje podatkov v uradnih evidencah.
UPRS Sodba I U 1105/2019-10 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se rezidentski status ugotavlja na podlagi stalnega prebivališča in ekonomskih vezi (lastništvo nepremičnin, ustanoviteljstvo podjetij), pri čemer tožnik ni uspel dokazati močnejših interesov v tujini.
UPRS Sodba I U 1649/2019-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je kot odločilno osebno vez za ohranitev statusa rezidenta Slovenije štelo bivanje zavezančeve hčerke v Sloveniji, kljub zavezančevemu bivanju in delu v tujini.
UPRS Sodba I U 2608/2018-13 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora davčni organ pri presoji središča življenjskih interesov celovito in skrbno raziskati dejansko stanje, zlasti kadar določenim okoliščinam, kot je bivanje družine v Sloveniji, pripisuje odločilno težo.
UPRS Sodba II U 361/2017-13 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Sodišče je potrdilo, da za čezmejne delovne migrante, ki so davčni rezidenti RS, ni zakonske podlage za uveljavljanje posebne davčne olajšave, ki bi bila ukinjena z novelo ZDoh-2M.
UPRS Sodba II U 203/2017-10 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo ključno, da je tožnik v spornem obdobju v Sloveniji ohranil uradno prijavljeno stalno prebivališče, kar je zadostovalo za ohranitev statusa davčnega rezidenta.
UPRS Sodba I U 1172/2016-10 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so tožnikove osebne vezi v Sloveniji, zlasti obstoj zunajzakonske skupnosti in bivališče, ki mu je stalno na razpolago, močnejše od njegovih ekonomskih vezi in statusa v Katarju.
UPRS sodba I U 241/2017 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so osebne vezi tožnika (zakonska žena in šolajoči se otrok v Sloveniji) močnejše od ekonomskih vezi, ki jih je tožnik vzpostavil z zaposlitvijo v Nemčiji.
UPRS sodba I U 1022/2016 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Sodišče je potrdilo, da se rezidentstvo ugotavlja na podlagi obstoja rezidenčnih vezi, kot so stalno prebivališče družinskih članov, lastništvo podjetij in odprti bančni računi v Sloveniji.
UPRS sodba I U 1207/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se tožnik šteje za davčnega rezidenta za obdobje, v katerem je imel v Sloveniji še uradno prijavljeno stalno prebivališče, ne glede na njegove navedbe o dejanskem življenju in delu v tujini.
UPRS sodba I U 1325/2016 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri ugotavljanju rezidentskega statusa zgolj formalna prijava stalnega prebivališča v Sloveniji zadostuje za status rezidenta, ne glede na dejansko življenjsko središče zavezanca v tujini.
UPRS sodba IV U 210/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Sodišče je pri ugotavljanju središča življenjskih interesov poudarilo pomen dejstva, da zavezančeva družina še naprej prebiva na naslovu v Sloveniji, kjer je imel tožnik predhodno prijavljeno stalno prebivališče.
UPRS sodba II U 428/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da davčni organ ne sme vnaprej in na splošno določiti rezidentskega statusa po Konvenciji pred uveljavljanjem pravic zavezanca v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki.
UPRS sodba I U 196/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za status rezidenta odločilno formalno prijavljeno stalno prebivališče, zato dejansko prebivanje v tujini na status davčnega rezidenta ne vpliva, če je prijava v Sloveniji še vedno aktivna.
UPRS sodba I U 1761/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji zadošča za status davčnega rezidenta po nacionalni zakonodaji, ne glede na dejansko bivanje v tujini ali druge okoliščine, če se ne uveljavljajo pravila mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
UPRS sodba I U 210/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravnomočna odločitev o rezidentstvu za preteklo obdobje ne sme vnaprej preprečiti uveljavljanja pravic iz mednarodnih konvencij v prihodnjih davčnih postopkih.
VSRS Sodba X Ips 124/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pogoj stalnega prebivališča formalen, zato dejansko bivanje v drugi državi ne izključuje statusa rezidenta, če je stalno prebivališče v Sloveniji ostalo prijavljeno.
UPRS sodba I U 277/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni prenesel središča osebnih interesov v tujino, ker je njegova družina ostala v Sloveniji, kjer jih tožnik tudi dejansko preživlja.
UPRS sodba I U 952/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 6. člen -
Sodišče je poudarilo, da je za status davčnega rezidenta odločilno uradno prijavljeno stalno prebivališče, ne glede na to, ali zavezanec v Sloveniji dejansko prebiva ali ne.
UPRS sodba I U 1071/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji rezidentstva upoštevalo zavezančevo selitev v tujino, zaposlitev v tujini, bivališče v tujini ter odsotnost obdavčljivih dohodkov in stalnega bivališča v Sloveniji.
UPRS sodba I U 1735/2014 — Upravno sodišče
-
Tožnica ni dokazala statusa davčnega rezidenta v Franciji, zato je davčni organ utemeljeno štel, da je rezidentka Slovenije in da se njen dohodek iz samostojne dejavnosti obdavči v Sloveniji.
UPRS sodba I U 226/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ostaja davčni rezident RS, ker je ohranil osebne vezi (družina) in ekonomske vezi (nepremičnina, dejavnost) v Sloveniji, medtem ko ga je v tujini vezala zgolj zaposlitev.
UPRS sodba III U 336/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba ob obstoju rezidenčnih vezi v dveh državah prednostno uporabiti prelomna pravila mednarodne konvencije za določitev središča življenjskih interesov.
sodba I U 2313/2011 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožnik opredeljen kot rezident Slovenije zgolj na podlagi uradno prijavljenega stalnega prebivališča, ne glede na njegovo dejansko bivanje v tujini.
sodba I U 1622/2011 — Upravno sodišče
-
Za pravilno uporabo materialnega prava je ključna ugotovitev, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba dejansko stalno bivališče.
Sklep X Ips 344/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kadar zavezanec nesporno izjavi, da ima središče svojih življenjskih interesov v Sloveniji, davčnemu organu o tej okoliščini ni treba izvajati dodatnih dokazov.
sodba I U 1205/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za opredelitev bivališča kot stalnega v davčne namene lastninska pravica na nepremičnini ni nujen pogoj.
sodba I U 875/2009 — Upravno sodišče