davčno nepriznani odhodki
Sentenca
Med davčno priznane odhodke se štejejo le tisti izdatki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti oziroma neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Odhodki, ki niso povezani z ustvarjanjem prihodkov ali opravljanjem dejavnosti, se davčno ne priznajo in ne zmanjšujejo davčne osnove zavezanca za davek od dobička pravnih oseb.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot davčno nepriznane odhodke opredelilo stroške prevzema poroštva za družbo v prisilni poravnavi ter odhodke pri prodaji naložbe, ki so presegali razliko med knjigovodsko vrednostjo in čistim iztržkom.
Sodba X Ips 9/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se izključitev denarnih kazni iz davčno priznanih odhodkov nanaša tudi na pogodbene kazni in denarne kazni, določene v okviru konkurenčnih klavzul.
Sodba X Ips 414/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo davčno nepriznanje odhodkov iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik, nastalih pri financiranju pridobitve lastnega deleža v kapitalu.
Sodba X Ips 348/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stroški denarnih kazni zaradi kršitve družbene pogodbe niso davčno priznani odhodki, saj tožnik ni izkazal, da bi bili ti nujni za realizacijo prihodkov.
sodba U 2494/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da status povezanih oseb obstaja, če imata družbi istega direktorja, ki lahko vpliva na poslovne odločitve obeh subjektov, ne glede na kasnejši začetek stečajnega postopka nad eno od družb.
sodba U 1740/2003 — Upravno sodišče