davčno priznane rezervacije
Sentenca
Rezervacije se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek le, če so oblikovane v skladu s pravili računovodenja, kar zahteva, da gre za zanesljivo ocenjeno obveznost, ki temelji na preteklem dogodku in za katero je verjeten odliv sredstev (20. člen ZDDPO-2). Oblikovanje rezervacij za pogojne obveznosti, pri katerih nastanek stroška v prihodnosti ni gotov ali zanesljivo predvidljiv, ne izpolnjuje pogojev za davčno priznan odhodek. Davčni zavezanec mora izkazati, da so rezervacije nujen in običajen strošek za pridobitev obdavčljivih prihodkov (29. člen ZDDPO-2).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da oblikovane rezervacije za biološka tveganja niso davčno priznane, saj tožnica ni izkazala verjetnosti nastanka obveznosti niti zanesljive ocene stroškov.
UPRS Sodba I U 1413/2016-15 — Upravno sodišče