davek na promet nepremičnin pri razdelitvi solastnine
Sentenca
Razdelitev solastnine na nepremičninah praviloma ne predstavlja predmeta obdavčitve z davkom na promet nepremičnin (DPN). Obdavčitev nastopi le v primeru, ko posamezni solastnik pridobi nepremičnino ali del nepremičnine, ki presega njegov idealni solastniški delež, in je ta presežek odplačen (5. alineja tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2). Davčna osnova je v takšnem primeru omejena zgolj na vrednost nepremičnine, ki presega lastniški delež solastnika in za katero je bilo prejeto plačilo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da finančni organ pri odmeri davka ne sme obdavčiti celotnega prenosa, če gre za razdelitev solastnine, ampak mora upoštevati zgolj morebitni presežek nad lastniškim deležem, ki je bil predmet plačila.
UPRS Sodba I U 93/2018-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora davčni organ pri razdružitvi solastnine najprej ugotoviti, ali sploh obstaja presežek nad solastniškim deležem, ki je predmet odplačnega prenosa, saj se DPN ne obračuna od celotne vrednosti nepremičnin.
UPRS Sodba I U 2860/2017-11 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da davčni organ ni pravilno presodil, ali je pri prenosu lastninske pravice na podlagi delilne pogodbe prišlo do obdavčljivega presežka v smislu pete alineje 3. člena ZDPN-2, saj je napačno kvalificiral pravni posel kot zamenjavo nepremičnin.
UPRS Sodba I U 83/2018-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razdelitev premoženja z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah ne predstavlja delitve solastnine v smislu oprostitve, temveč zamenjavo nepremičnin, ki je obdavčljiva.
UPRS sodba I U 220/2016, enako tudi I U 239/2016, I U 219/2016 — Upravno sodišče