davek od dobička iz kapitala

Sentenca

Davek od dobička iz kapitala se odmeri od razlike med prodajno ceno kapitala in njegovo vrednostjo v času pridobitve, če je prodaja izvedena pred potekom zakonsko določenega roka od pridobitve (58., 58.b, 59. in 60. člen ZDoh). Za dan pridobitve nepremičnine se šteje trenutek prenosa lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pa trenutek pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bila zavezancu šele naložena obveznost sklenitve prodajne pogodbe.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je zavrnilo stališče tožnika, da se statusno preoblikovanje gospodarske družbe ne upošteva kot datum pridobitve deleža pri izračunu davčne osnove za odmero dohodnine od dobička iz kapitala.

    UPRS Sodba I U 570/2021-30 — Upravno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je menjava nepremičnin obdavčljiv dogodek, pri čemer se davčna osnova izračuna kot razlika med vrednostjo ob pridobitvi in vrednostjo, določeno v menjalni pogodbi.

    UPRS Sodba I U 1027/2020-19 — Upravno sodišče

  • Sodišče je razsodilo, da sprememba postavk kapitala iz nevezanih v vezane sestavine osnovnega kapitala sama po sebi ne ustvarja davčne obveznosti.

    UPRS Sodba I U 1959/2019-9 — Upravno sodišče

  • V predmetni sodbi je bilo sporno, ali je davčni organ pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala vezan na ceno, ki je bila ugotovljena v postopku odmere davka na promet nepremičnin, pri čemer je sodišče potrdilo, da takšna vezanost ne obstaja.

    sodba I U 1596/2012 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bila podaritev vrednostnih papirjev članom družine navidezen posel, sklenjen z namenom izogibanja plačilu davka, zato je bila davčna obveznost utemeljeno naložena darovalcu.

    Sodba X Ips 1109/2006 enako tudi X Ips 1371/2006, X Ips 262/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da vložitev delnic v družbo pooblaščenko kot stvarni vložek pomeni izčrpanje davčne ugodnosti, kar sproži obveznost plačila davka od dobička iz kapitala pri kasnejši prodaji teh delnic.

    Sodba X Ips 293/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da se davčna obveznost zavezanca ne more izničiti s sklenitvijo navidezne darilne pogodbe, ki služi zgolj izogibanju obdavčitvi kapitalskega dobička.

    Sodba X Ips 868/2006 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila podlaga za obdavčitev ugotovljena ob zamenjavi kapitala s stvarnim vložkom v družbo pooblaščenko in kasnejši prodaji pridobljenih delnic.

    sodba U 750/2004 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da vložitev kupljenih delnic matične družbe kot stvarnega vložka v družbo pooblaščenko predstavlja obdavčljivo zamenjavo kapitala, saj tožnik s tem pridobi drug kapitalski delež.

    sodba U 1326/2004 — Upravno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je dobiček, dosežen pri preoblikovanju navadnih delnic v prednostne, predmet obdavčitve z davkom od dobička iz kapitala.

    sodba U 2007/2004 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da zamenjava delnic v postopku pripojitve banke predstavlja zamenjavo kapitala, ki je lahko predmet obdavčitve, če so izpolnjeni časovni pogoji za obdavčitev dobička.

    sodba U 2268/2004 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da pravnomočna sodba, ki zavezanca šele zavezuje k sklenitvi prodajne pogodbe, ne predstavlja trenutka pridobitve nepremičnine za namene odmere davka od dobička iz kapitala.

    sodba U 820/2004 — Upravno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bil davek pravilno odmerjen le od polovice nepremičnine, ki jo je tožnik pridobil z menjalno pogodbo manj kot tri leta pred njeno prodajo.

    Sodba I Up 925/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da davčni organ lahko pri določitvi davčne osnove za prodajo delnic upošteva tržno vrednost namesto vrednosti iz darilne pogodbe, če v slednjo utemeljeno dvomi.

    sodba U 539/2003 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da kasnejša sodna poravnava o razveljavitvi prodajne pogodbe, sklenjena med upravnim sporom, ne vpliva na pravilnost že odmerjenega davka, če pogodba v času odločanja upravnih organov ni bila razdrta ali izrečena za neveljavno.

    Sodba U 746/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da zavezanec za davek od dobička iz kapitala pri prodaji motornega vozila ne more dokazovati vlaganj v investicijsko vzdrževanje zgolj s cenilnim zapisnikom, saj gre za denarne odhodke, ki zahtevajo drugačna dokazila.

    Sodba U 1846/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da se za odmero davka šteje tudi menjalna pogodba, s katero je solastnik podstrešja to prepustil investitorju v zameno za izvedbo investicijskih del na skupnih prostorih.

    Sodba U 1339/95-7 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila menjalna pogodba, s katero je investitor v zameno za pridobitev solastniškega deleža na podstrešju izvedel investicijska dela na objektu, pravno kvalificirana kot odplačni posel, ki ustvarja davčno obveznost iz naslova dobička iz kapitala.

    Sodba U 1369/95-5 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da se pri odmeri davka od dobička iz kapitala od podedovane nepremičnine kot nabavna vrednost upošteva vrednost nepremičnine na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

    Sodba U 241/95-7 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je bila darilna pogodba med zakoncema navidezna, z namenom izognitve plačila davka od dobička iz kapitala, zaradi česar je davčni organ tožnika obravnaval kot dejanskega prodajalca nepremičnine.

    Sodba U 845/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razsodilo, da je pri prodaji osebnega avtomobila treba valorizirati nabavno vrednost glede na čas vplačila kupnine, če je bila dejanska dobava vozila znatno kasneje, saj sicer ugotovljeni dobiček ne odraža realnega stanja.

    Sodba U 31/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo pravilnost valorizacije nabavne cene pri prodaji stanovanja, kupljenega pod ugodnostnimi pogoji, za namene ugotavljanja davčne osnove.

    Sodba U 206/93-4 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo poskus zavezancev, da bi za potrebe odmere davka od dobička iz kapitala naknadno valorizirali nabavno vrednost stanovanja na podlagi kasnejšega aneksa k menjalni pogodbi.

    Sodba U 194/93-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je bila menjalna pogodba simuliran pravni posel, sklenjen z namenom izogibanja davku od dobička iz kapitala pri prodaji nepremičnine.

    Sodba U 662/93-5 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bilo ključno vprašanje valorizacije nabavne vrednosti premičnine v času visoke inflacije, kjer se čas plačila in čas dobave vozila nista časovno pokrivala.

    Sodba U 638/93-4 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da davčni organ lahko pri prodaji stanovanja, pridobljenega po stanovanjskem zakonu, odmeri davek na podlagi ugotovljene prometne vrednosti, če pogodbena cena odstopa od tržne.

    Sodba U 728/93-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da davčni organ lahko za osnovo davka od dobička iz kapitala uporabi ocenjeno vrednost nepremičnine namesto nižje pogodbene cene, ki jo je navajal tožnik.

    Sodba U 133/93-5 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo, ali se pri odmeri davka od dobička iz kapitala pri prodaji vozila upošteva tudi vrednost vozila, danega v menjavo, če je bila davčnemu organu predložena le kupoprodajna pogodba.

    Sodba U 242/93-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da zavezanec ne more uspešno ugovarjati klasifikaciji zemljišča kot stavbnega, če prostorski akti (PUP) na tem območju izrecno dopuščajo gradnjo.

    Sodba U 252/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da davčni organ pravilno valorizira vrednost nepremičnine iz menjalne pogodbe na dan prodaje, če zavezanec naknadno predloženega aneksa ni predložil ob prijavi pogodbe.

    Sodba U 1161/92-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo stališče, da se obveznosti iz naslova preživljanja izročevalke nepremičnine lahko upoštevajo kot investicijsko vlaganje pri ugotavljanju davčne osnove za dobiček iz kapitala.

    Sodba U 1022/92-4 — Vrhovno sodišče

Viri