davek od osebnih prejemkov
Sentenca
Davek od osebnih prejemkov se odmeri od dohodkov fizične osebe, ki izvirajo iz opravljanja dela ali funkcije, ne glede na vir sredstev, iz katerih so ti prejemki izplačani. Za pravilno davčno opredelitev je odločilna narava prejemka, ki mora izhajati iz opravljanja dejavnosti ali funkcije zavezanca, in ne dejstvo, da je bil prejemek izplačan iz dobička družbe. Nagrade članov nadzornega sveta, izplačane za opravljanje njihove nadzorne funkcije, se tako štejejo za osebni prejemek in ne za dohodek iz premoženja (15. člen ZDoh).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da knjigovodkinja, ki je dvigovala denar zgolj za izplačilo plač drugim zaposlenim, ni bila prejemnica dohodka, zato navedeni zneski ne predstavljajo njenih osebnih prejemkov.
Sklep X Ips 1689/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se zneski, pridobljeni na podlagi navidezne opcijske pogodbe, ki prikriva plačilo storitev, obdavčijo kot osebni prejemek.
Sodba X Ips 1562/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru so bile kilometrine in dnevnice zaradi neverodostojnosti listin prekvalificirane v obdavčljive prejemke iz delovnega razmerja.
sodba U 1493/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so dohodki od nakupa in prodaje rabljenih vozil, opravljeni v okviru neregistrirane dejavnosti, predmet obdavčitve kot osebni prejemki.
UPRS Sodba U 865/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, da plačila delodajalca za neobvezno pokojninsko zavarovanje predstavljajo obdavčljivo boniteto, ker so bili upravičenci (zaposleni) določljivi.
sodba U 195/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za osebni prejemek šteje tudi pobot terjatev, s katerim se zmanjša obveznost zavezanca, kar predstavlja davčno osnovo za odmero davka.
sodba U 876/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nagrade članom nadzornega sveta, izplačane iz dobička družbe, predstavljajo osebni prejemek, saj temeljijo na opravljanju nadzorne funkcije in ne na udeležbi v kapitalu družbe.
sodba U 1908/2000 — Upravno sodišče