dediščinska tožba
Sentenca
Dediščinska tožba je pravno sredstvo, s katerim dedič uveljavlja svojo pravico do zapuščine, če je bila ta kršena v zapuščinskem postopku. Z njo tožnik od toženca zahteva opravo takšnih pravnih dejanj, da se mu zagotovi položaj, ki mu kot dediču pripada po zakonu. Tožba ni namenjena neposrednemu izpodbijanju pravnomočnih sklepov o dedovanju, temveč uveljavljanju dednopravnega zahtevka v pravdi, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji (224. člen ZD).
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavani zadevi je bila dediščinska tožba vložena zaradi uveljavljanja dedne pravice na podlagi kasneje najdene oporoke, zato se za krajevno pristojnost ne uporabi pravilo o izključni pristojnosti sodišča, na območju katerega leži nepremičnina.
VSRS Sklep I R 114/2024 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je z zahtevkom za razveljavitev pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju v pravdi presegla dopusten obseg dediščinske tožbe, saj bi morala takšne nepravilnosti uveljavljati v okviru zapuščinskega postopka.
VSL Sodba I Cp 1173/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da tožniki niso uspeli v celoti dokazati višine prejetih obveznic, ki jih je prejela skrbnica denacionaliziranega premoženja.
VSL Sodba II Cp 1671/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahtevek je bil zavrnjen, ker tožnik ni izkazal statusa dediča po zapustnici, zato ni bil aktivno legitimiran za vložitev dediščinske tožbe.
VSL Sodba in sklep II Cp 752/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 141. člen ZD · 220. člen ZD · 223. člen ZD · 224. člen ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 185. člen ZPP · 185. člen, odstavek 1 ZPP · 394. člen ZPP · 394. člen, odstavek 1, točka 10 ZPP · 394. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 394. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 394. člen, odstavek 1, točka 6 ZPP · 394. člen, odstavek 1, točka 7 ZUP · 260. člen ZUP · 260. člen, odstavek 1, točka 2 -
Sodišče je odločilo, da so dediči upravičeni od skrbnika za poseben primer zahtevati izročitev svojega deleža iz naslova odškodnine v obliki obveznic SOS 2E.
VSC Sodba Cp 362/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 141. člen -
Sodišče je potrdilo, da lahko zemljiškoknjižni lastnik v sporu z dediči, ki zahtevajo izročitev nepremičnin, uveljavlja ugovor priposestvovanja kot samostojen in učinkovit obrambni mehanizem.
VSRS Sodba II Ips 85/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZD · 141. člen -
Sodišče je poudarilo, da aktivna legitimacija za dediščinsko tožbo ni izključena zgolj zato, ker je bil zapuščinski postopek pravnomočno končan, niti če gre za spor o dedni pravici po zapustniku z enakim imenom.
VSL Sodba I Cp 388/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 360. člen ZD · 136. člen ZD · 136. člen, odstavek 2 ZD · 141. člen ZD · 141. člen, odstavek 2 ZD · 223. člen ZD · 224. člen ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 185. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 396. člen -
V obravnavani zadevi je tožnik z dediščinsko tožbo zahteval izročitev zapuščine od države, ki je postala lastnica zapuščine po pravilih o kaduciteti.
VSL Sodba in sklep II Cp 818/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja poštenosti dediča odvisna od tega, ali je dedič vedel oziroma moral in mogel vedeti, da ni edini dedič zapustnika.
VSL Sklep I Cp 1100/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožnik ni izkazal statusa dediča po zapustniku, zaradi česar ni bila podana aktivna legitimacija za vložitev dediščinske tožbe.
VSK Sodba I Cp 65/2018 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZD · 141. člen -
Sodišče je potrdilo, da tožbeni zahtevek tožnikov zoper nepošteno posestnico v obravnavanem primeru ni zastaral.
VSL sklep I Cp 2844/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo razmerje med roki za uveljavitev dedne pravice dedičev prvega dednega reda in položajem države, ki je zapuščino prejela po oklicu neznanim dedičem.
VSL sklep II Cp 2132/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pravica do dediščinske tožbe ne ugasne s smrtjo dediča, tudi če ta ni sodeloval v zapuščinskem postopku, temveč preide na njegove naslednike.
VSL sklep I Cp 2028/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je dediščinska tožba temeljila na naknadno najdeni oporoki, sodišče pa je ob ugotovitvi dedne pravice tožnika toženki naložilo vrnitev nepremičnin oziroma izplačilo njihove protivrednosti.
VSL sodba I Cp 523/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožba, vložena proti osebam, ki so izgubile svoj dednopravni naslov, ne predstavlja več dediščinske tožbe, temveč lastninskopravno tožbo, za katero ne velja zastaralni rok iz 141. člena ZD.
VSL sodba in sklep I Cp 1227/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja, saj lahko svoj dedni upravičenost uveljavlja z dediščinsko tožbo ne glede na izostanek napotitvenega sklepa.
VSL sklep I Cp 1384/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posestniki niso bili dobroverni, ker so vedeli za obstoj tožnika in ga namerno niso navedli v smrtovnici niti obvestili o zapuščinski obravnavi.
VSL sodba I Cp 2349/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo razmejitev med dediščinsko tožbo in lastninskopravnim zahtevkom glede vprašanja zastaranja terjatve.
VSL sklep I Cp 2751/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila dediščinska tožba podana, ker je tožnik poleg ugotovitve dedne pravice zahteval tudi izročitev nepremičnin v posest.
Sodba II Ips 1070/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ugotovitveni del tožbenega zahtevka, ker je tožnica hkrati uveljavljala dajatveni zahtevek, s čimer je bil pravni interes za zgolj ugotovitveni del izključen.
VSL sodba I Cp 1307/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zastaranje dediščinske tožbe ne more nastopiti pred koncem zapuščinskega postopka, saj šele takrat nastane pravni konflikt med dejanskim dedičem in osebo, ki je bila v postopku napačno razglašena za dediča.
VSL sodba I Cp 107/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da morajo zaradi narave dediščine kot skupne lastnine v postopku nujno sodelovati vsi dediči, tudi tisti, ki tožbeni zahtevek priznavajo.
VSL sodba in sklep II Cp 3317/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD ne predstavlja procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe, tožena stranka pa v pravdi ne more več uveljavljati oporočnega dedovanja, če se nanj ni sklicevala v zapuščinskem postopku.
VSL sodba II Cp 1544/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo pomen sklepa o dedovanju kot podlage za vknjižbo lastninske pravice v korist dedičev, ki so bili v prvotnem postopku prezrti.
VSL sklep II Cp 1415/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbo, ki je zahtevala le ugotovitev, da toženka ni dedinja, namesto da bi tožnica uveljavljala svojo dedno pravico z ugotovitvenim in dajatvenim zahtevkom.
VSL sklep I Cp 241/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožba zastarala, ker je bila vložena po izteku enoletnega subjektivnega roka, ki je začel teči z dnem, ko je tožnica izvedela za svojo dedno pravico.
VSK sodba Cp 42/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo začetek teka zastaralnega roka za dediščinsko tožbo v posebnem primeru, ko je zapustnik razglašen za mrtvega.
VSL sodba II Cp 4991/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru nedobrovernosti posestnika subjektivni rok iz 1. odstavka 141. člena ZD ni podan oziroma ne teče, kar omogoča vložitev tožbe tudi po poteku enoletnega roka.
VSK sklep I Cp 1683/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravice nujnih dedičev do nujnega deleža s tožbo ločijo od institutov vračanja daril v zapuščino, zlasti kadar zapustnik s premoženjem razpolaga z izročilno pogodbo še pred smrtjo.
VSK sklep I Cp 681/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da lahko prihaja do konkurence med dediščinskim (univerzalnim) in lastninskim (singularnim) zahtevkom, pri čemer vprašanja dedne pravice ostajajo ključna za rešitev spora.
VSL sklep I Cp 2228/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnici sta z dediščinsko tožbo neuspešno poskušali izpodbijati pravnomočen sklep o dedovanju zaščitene kmetije, potem ko sta v zapuščinskem postopku že privolili v toženčev prevzem kmetije.
Sodba II Ips 445/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je šlo za spor med dedičema glede obsega zapuščine po pokojnem zapustniku, kjer je tožnica zahtevala priznanje dedne pravice in izročitev solastniškega deleža na nepremičnini.
VSL sodba I Cp 1892/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila tožba naperjena proti osebi, ki je pridobila premoženje na podlagi dednega dogovora, sklenjenega v nevednosti o obstoju oporoke, kar je v nasprotju s prisilnimi predpisi o razglasitvi oporoke.
VSL sodba I Cp 169/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot primer nepoštene posesti izpostavilo situacijo, ko zakoniti dedič oddaljenejšega dednega reda v zapuščinskem postopku namenoma zamolči obstoj dediča z močnejšo dedno pravico.
VSL sodba I Cp 1907/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pravica do dediščinske tožbe ni omejena zgolj na izvorne sodediče, temveč se v primeru smrti dediča pred koncem zapuščinske obravnave prenese na njegove univerzalne pravne naslednike.
Sodba II Ips 2/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru dediščinska tožba ni bila mogoča, ker je bilo premoženje pred smrtjo zapustnice že odtujeno z izročitvijo na podlagi pravnega posla.
Sodba II Ips 85/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno zavrglo tožbo zaradi domnevnega zastaranja, namesto da bi o utemeljenosti ugovora zastaranja odločilo z vsebinsko sodbo.
VSL sklep II Cp 1589/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za uspeh dediščinske tožbe nujno, da je toženec dejanski posestnik zapuščinskih predmetov.
VSL sodba I Cp 2165/93 — Višje sodišče v Ljubljani