dedna nevrednost
Sentenca
Dedna nevrednost zaradi opustitve potrebne pomoči (4. točka 126. člena ZD) je podana le tedaj, ko zaradi te opustitve nastopijo hude posledice za življenje in zdravje zapustnika. Določbo je treba razlagati restriktivno, saj gre za sankcijo, ki izključuje dediča iz dedovanja. Ravnanja, kot so nasilje ali žalitve, ne izpolnjujejo zakonskih znakov dedne nevrednosti, temveč lahko predstavljajo le razlog za razdedinjenje (42. člen ZD).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da moralna prizadetost zapustnika zaradi sodnega postopka z vnukinjo ne zadošča za ugotovitev njene dedne nevrednosti.
VSL Sodba I Cp 2185/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali grožnja z umorom zapustnika z granitno kocko predstavlja razlog za dedno nevrednost po 1. točki 126. člena ZD.
VSL Sklep I Cp 2098/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba o pomanjkanju stikov ali pomoči ne zadošča za dedno nevrednost, če ni dokazana vzročna zveza med dedičevim ravnanjem in konkretno prizadetostjo zapustnika.
VSM Sodba I Cp 921/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženka je izkoristila zapustnikovo slabo psihofizično stanje in ga z zvijačo pripravila do podpisa oporoke, ki ni odražala njegove resnične volje.
VSL Sodba in sklep I Cp 1120/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je toženko spoznalo za dedno nevredno, ker je vedela, da oporoka ni pristna, vendar jo je kljub temu uveljavljala v zapuščinskem postopku.
VSK Sodba I Cp 256/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da toženka ni dedno nevredna, saj zapustnica kljub toženkini opustitvi nudenja pomoči ni bila realno ogrožena, ker je zanjo ustrezno poskrbela tožnica.
VSRS Sodba II Ips 75/2020 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni podala zadostne trditvene podlage za utemeljitev razloga dedne nevrednosti po 1. točki 126. člena ZD.
VSL Sodba II Cp 2150/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se dedič ne more razbremeniti odgovornosti za opustitev pomoči s sklicevanjem na to, da bi pomoč lahko nudil kdo drug, niti s sklicevanjem na kasnejšo odklonitev stikov s strani zapustnika.
VSL Sodba II Cp 1356/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da nasilje in žalitve zapustnika ne pomenijo dedne nevrednosti, temveč bi lahko bili razlog za razdedinjenje.
VSL Sodba I Cp 162/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravda zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke ni potrebna, če je dedna nevrednost dediča že pravnomočno ugotovljena v drugem sodnem postopku.
VSC Sklep Cp 511/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da opustitev nujne pomoči kot razlog za dedno nevrednost predstavlja pravni standard, ki ga je treba v vsakem primeru konkretizirati glede na vse okoliščine, pri čemer se za razlago opustitve smiselno uporabljajo merila iz kazenskega prava (zapustitev slabotne osebe).
VSL Sodba I Cp 1901/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedno nevrednost ugotavljalo na podlagi predhodne kazenske obsodbe, pri čemer se je postavilo vprašanje, ali je bila napotitev na pravdo potrebna za dokazovanje razlogov za dedno nevrednost.
VSL Sklep II Cp 1166/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da grožnja s smrtjo ne predstavlja samostojnega razloga za dedno nevrednost, če ni podan naklep za odvzem življenja.
VSL sodba I Cp 3051/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 126. člen ZD · 126. člen, odstavek 1 ZD · 126. člen, odstavek 1, točka 4 ZD · 42. člen ZD · 42. člen, odstavek 1 ZD · 42. člen, odstavek 1, točka 1 ZD · 42. člen, odstavek 1, točka 2 ZD · 42. člen, odstavek 1, točka 3 ZD · 43. člen ZD · 43. člen, odstavek 1 ZD · 84. člen ZPP · 8. člen ZZZDR · 124. člen -
Sodišče je pri presoji dedne nevrednosti upoštevalo nasprotujoče si izpovedbe toženke o načinu pridobitve oporoke in dejstvo, da je bila oporoka v pravdnem postopku že pravnomočno spoznana za neveljavno.
VSL sodba I Cp 1601/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 126. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora tisti, ki uveljavlja dedno nevrednost, dokazati vsa zakonsko predvidena dejstva, ki takšno nevrednost utemeljujejo.
VSL sklep I Cp 2770/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji dedne nevrednosti poudarilo, da mora biti opustitev pomoči krivdna in da mora biti izkazana vzročna zveza med opustitvijo ter škodljivimi posledicami za zapustnika.
Sodba II Ips 418/2008 — Vrhovno sodišče
-
Stranki sta dedno nevrednost zapustnikovega sina uveljavljali šele v pritožbi, kar je bilo prepozno, saj nista dokazali, da tega nista mogli storiti že prej.
VSL sklep I Cp 3090/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora oseba, ki uveljavlja dedno nevrednost sodediča, vložiti tožbo v pravdi, saj je dokazno breme na njej.
VSL sklep I Cp 2975/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo navedbe o dedni nevrednosti v kontekstu opustitve dolžnosti pomoči zapustniku, ki je bil zaradi 100-odstotne invalidnosti popolnoma odvisen od tuje pomoči.
VSL sodba III Cp 951/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila presoja dedne nevrednosti povezana z vprašanjem, ali opustitev osebne nege zapustnice doma in njena namestitev v dom starostnikov predstavlja kršitev obveznosti iz izročilne pogodbe.
Sodba II Ips 424/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot razlog za dedno nevrednost potrdilo opustitev preživljanja in nudenja pomoči starša sinu v času njegovega življenja, kar je štelo za hudo kršitev dolžnosti.
Sodba II Ips 667/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo dedno nevrednost očeta zaradi dolgotrajne opustitve preživljanja mladoletnega sina in pomanjkanja stikov, pri čemer je bila ključna presoja kršitev v obdobju pred smrtjo zapustnika.
Sklep II Ips 552/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da občasni prevozi in redki obiski v času bolezni zapustnice, ki je bila sicer deležna ustrezne oskrbe, ne dosežejo praga opustitve dolžnega preživljanja, ki bi vodila v dedno nevrednost.
VSC sodba Cp 699/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo določbe zakona o dedovanju, ki so kot razlog za dedno nevrednost določale pobeg iz države zaradi izogibanja vojaški službi ali sovražnega delovanja, saj takšna ureditev ni varovala legitimnega javnega interesa.