dedna odpravljenost
Sentenca
Dedna odpravljenost je pravni pojem, ki označuje stanje, v katerem je nujni dedič z že prejetimi darili od zapustnika v času njegovega življenja pridobil premoženje v vrednosti, ki dosega ali presega njegov nujni dedni delež. Za utemeljitev dedne odpravljenosti ne zadostuje zgolj pavšalna navedba v oporoki, temveč mora tisti, ki se na to sklicuje, podati konkretne trditve in predložiti dokaze o obsegu in vrednosti prejetih daril, ki se vračunajo v nujni dedni delež (28., 46. člen ZD).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo nista dopustni, če med dediči ni spornih dejstev glede prejema darila, temveč gre zgolj za pravno presojo o dedni odpravljenosti.
VSM Sklep I Cp 12/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zapis v oporoki o dedni odpravljenosti brez konkretnih podatkov o prejetih darilih ne predstavlja spornega dejstva, ki bi utemeljevalo prekinitev zapuščinskega postopka.
VSL Sklep II Cp 946/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zapuščinsko sodišče ne sme prekiniti postopka in napotiti strank na pravdo, če je spor med dediči pravne narave in ne temelji na spornih dejstvih.
VSL sklep II Cp 273/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je dedna odpravljenost pravni in ne zakonski pojem, ki se presoja v okviru vračunavanja daril v nujni delež.
VSL sklep I Cp 3209/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da ugotovitev o dedni odpravljenosti v prejšnjem pravdnem postopku ne preprečuje dedovanja naknadno najdenega denacionaliziranega premoženja, saj se je s tem spremenila obračunska vrednost zapuščine.
VSL sklep II Cp 3122/2010 — Višje sodišče v Ljubljani