dejanska razlastitev
Sentenca
Dejanska razlastitev nastopi, ko se lastniku nepremičnina odvzame iz posesti brez formalnega postopka razlastitve. Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino in za manjvrednost preostalega zemljišča je treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč v času dejanskega odvzema posesti. Na vrednost odškodnine ne smejo vplivati spremembe vrednosti nepremičnine, do katerih pride po odvzemu posesti in na katere stranki ne moreta vplivati (105. člen ZUreP-1, 206. člen ZUreP-2).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS)
- Zakon o cestah (ZCes-2)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se določila osmega in devetega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z drugim odstavkom 216. člena ZUreP-3 ne uporabljajo za primere protipravne dejanske razlastitve.
VSL Sklep I Cp 1377/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev ureditve odškodnine za prisilni poseg v zasebno zemljišče zaradi kategorizacije javne ceste pomeni protipravno ravnanje.
VSL Sklep II Cp 444/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je brez pravne podlage zgradila občinsko cesto na tožnikovih parcelah, zaradi česar je tožnik upravičen do zahtevka za prestavitev ceste v meje javnega dobra.
VSL Sodba in sklep II Cp 962/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji odškodnine za dejansko razlastitev upoštevati načelo sorazmernosti, zlasti pri obračunu zakonskih zamudnih obresti v primeru nesorazmerno dolgih postopkov.
VSL Sodba I Cpg 164/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1006. člen OZ · 169. člen OZ · 198. člen OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 OZ · 347. člen OZ · 347. člen, odstavek 1 OZ · 361. člen OZ · 376. člen URS · 69. člen ZJC-B · 19. člen ZJC-B · 19. člen, odstavek 7 ZOR · 219. člen ZOR · 277. člen ZOR · 361. člen ZS · 3. člen ZS · 3. člen, odstavek 2 ZUreP-1 · 106. člen ZUreP-1 · 106. člen, odstavek 1 ZUreP-1 · 106. člen, odstavek 6 ZUreP-2 · 105. člen ZUreP-2 · 105. člen, odstavek 5 ZUreP-3 · 109. člen ZUreP-3 · 109. člen, odstavek 8 -
Sodišče je poudarilo, da je škoda zaradi manjvrednosti preostalega zemljišča nastala ob dejanskem odvzemu posesti, ne glede na poznejšo vednost lastnika o tem, kateri deli nepremičnine ne bodo predmet formalne razlastitve.
VSK Sklep I Cp 92/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je razlastitveni zavezanec upravičen do zakonskih zamudnih obresti od trenutka dejanskega odvzema posesti, tudi če je bil ta trenutek pred formalno določitvijo odškodnine v razlastitvenem postopku.
VSL Sklep II Cp 1911/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru razkoraka med dejansko in pravno razlastitvijo začnejo zakonske zamudne obresti teči šele po izpolnitvi pogojev za sodno uveljavljanje odškodnine, ki nastanejo po pravnomočnosti razlastitvene odločbe.
VSRS Sklep II Ips 90/2020 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahteval plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema posesti kot nadomestilo za prikrajšanje zaradi nezakonitega odvzema posesti pri gradnji avtoceste.
VSL Sodba II Cp 105/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zamudne obresti od dejanskega odvzema dalje predstavljajo pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja in odmeno za predčasen odvzem posesti.
VSL Sklep II Cp 2239/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 198. člen OZ · 344. člen OZ · 347. člen ZUreP-2 · 206. člen ZUreP-2 · 207. člen -
Sodišče je priznalo temelj za uporabnino, ker je tožena stranka zasedla zemljišče za gradnjo infrastrukture brez izpeljanega zakonitega razlastitvenega postopka.
VSL Sodba II Cp 1598/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev razlastitvenega postopka ne pomeni, da terjatev ne zastara, in da je treba odškodnino po 69. členu URS vsebinsko ločevati od odškodnine po splošnih določbah OZ.
VSL Sodba II Cp 1724/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj protipravnega stanja ne pomeni nastanka pravno priznane škode, temveč mora tožeča stranka zatrjevati in izkazati konkretno obliko premoženjske ali nepremoženjske škode.
VSL Sodba I Cp 1324/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zastaranje zahtevka za odškodnino v primeru dejanske razlastitve ne more začeti teči, preden ima lastnik dejansko možnost zahtevati odškodnino od države.
VSK Sodba I Cp 644/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je protipravno ravnanje predstavljala sprememba pravnega režima z občinskim odlokom o kategorizaciji ceste, ki je nepremičnino v dejanskem smislu preoblikovala v javno dobro.
VSL Sodba II Cp 2175/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da onemogočanje izpolnitve procesnih predpostavk za odškodnino v nepravdnem postopku zaradi nezakonite kategorizacije zemljišča kot javne ceste predstavlja protipravno ravnanje občine.
VSL Sodba II Cp 2032/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo pristojnost nepravdnega sodišča za odločanje o odškodnini in obrestih v primerih dejanske razlastitve, pri čemer se sledi stališču Vrhovnega sodišča RS iz sklepa II Ips 335/2017.
VSL Sklep I Cp 2211/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila dejanska razlastitev podana, ker je predlagateljica nepremičnine vzela v posest pred izvedbo postopka, pri čemer je bila na zemljišču zgrajena kolesarska steza.
VSL Sklep I Cp 1066/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila dejanska razlastitev realizirana z izgradnjo ceste na zasebnem zemljišču, kar je privedlo do dejanskega odvzema posesti pred formalnim zaključkom razlastitvenega postopka.
VSL Sklep II Cp 2610/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZUreP-1 · 105. člen -
Sodišče je poudarilo, da o odškodnini za razlaščeno zemljišče in pripadajočih obrestih tudi v primeru dejanske razlastitve odloča nepravdno sodišče.
VSRS Sklep II Ips 335/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je toženka kot razlastitveni upravičenec nepremičnino prevzela v posest pred izdajo odločbe, zato je dolžna plačati zakonske zamudne obresti od dneva, ko jo je tožnica pozvala k plačilu odškodnine.
VSL Sodba II Cp 1312/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 ZD · 145. člen ZD · 145. člen, odstavek 1 ZJC-B · 19. člen ZJC-B · 19. člen, odstavek 7 ZNP · 104. člen ZPP · 19. člen ZPP · 19. člen, odstavek 1 ZPP · 21. člen ZPP · 21. člen, odstavek 1 ZRPPN · 59. člen ZUreP-1 · 105. člen ZUreP-1 · 105. člen, odstavek 2 ZUreP-1 · 106. člen ZUreP-1 · 106. člen, odstavek 6 -
Sodišče je obravnavalo primer, kjer je bila nepremičnina vključena v javno cesto brez formalnega razlastitvenega postopka, kar je lastniku omogočilo uveljavljanje varstva pred vznemirjanjem in odškodninskih zahtevkov.
VSL sklep I Cp 3254/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru dejanske razlastitve ni mogoče uporabiti določb o gradnji čez mejo nepremičnine (47. člen SPZ), saj bi to tožniku neupravičeno naložilo ureditev stanja, ki je nastalo zaradi opustitve zakonske dolžnosti države.
VSK sodba I Cp 16/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik ni dolžan trpeti škode zaradi zmanjšanja premoženja, ki je nastala zaradi neustavnega posega v njegovo nepremičnino, četudi formalni razlastitveni postopek še ni bil zaključen.
VSL sklep II Cp 1367/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za nepremičnine, ki so bile dejansko odvzete z izgradnjo ceste desetletja pred formalno izdajo razlastitvene odločbe.
VSRS sklep II Ips 118/2016 — Vrhovno sodišče
-
Protiustavna določitev parcel za javno dobro brez ustrezne odškodnine in opustitev odprave takšne protiustavnosti predstavlja elemente civilnega delikta.
Sodba III Ips 59/2010 — Vrhovno sodišče