dejanska zmota
Sentenca
Dejanska zmota obstaja, kadar storilec v času storitve kaznivega dejanja ni bil seznanjen z vsemi znaki kaznivega dejanja, ki jih zahteva zakon. Če sodišče ugotovi, da storilec ni imel zavesti o vseh zakonskih znakih, je podana kršitev kazenskega zakona, saj za kaznivo dejanje praviloma zadošča naklep (20. člen KZ). Presoja, ali je bila zmota v konkretnem primeru podana, pa predstavlja vprašanje dejanskega stanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali je obdolženka pri sklenitvi posojilnih pogodb ravnala v dejanski zmoti glede svojih obveznosti in finančnega stanja, pri čemer je ugotovilo, da je bila njena vloga pri pripravi dokumentacije aktivna in zavestna.
VSM Sodba IV Kp 47790/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V primeru blanketnih inkriminacij nezavedanje dolžnostnega ravnanja, ki izhaja iz dopolnilnega predpisa, pomeni dejansko zmoto, saj storilec ne zaznava vseh okoliščin, ki so zakonski znak kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 19500/2015 — Vrhovno sodišče
-
Dejanska zmota ni podana, če se storilec zaveda svoje obveznosti plačila prispevkov, vendar se zavestno odloči, da je ne bo izpolnil zaradi prednosti drugih obveznosti.
VSM Sodba IV Kp 12401/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na dejansko zmoto, ker je ocenilo, da obdolženčev zagovor o pomoči policiji ni bil verodostojen in da je dejanje storil z naklepom.
VSM Sodba III Kp 11723/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 3 KZ-1 · 30. člen KZ-1 · 30. člen, odstavek 1 KZ-1 · 30. člen, odstavek 2 KZ-1 · 308. člen KZ-1 · 308. člen, odstavek 3 KZ-1 · 308. člen, odstavek 6 KZ-1 · 48.a člen URS · 22. člen URS · 29. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 72. člen ZKP · 72. člen, odstavek 4 -
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na dejansko zmoto, ker je bilo dokazano, da se je obdolženec zavedal lege izvirov in poti vodovodnega omrežja ter nevarnosti, ki jo povzroča njegovo ravnanje.
VSM sodba IV Kp 17033/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Zatrjevanje dejanske zmote, ki nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju sodbe, predstavlja nedovoljeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 10284/2009-87 — Vrhovno sodišče
-
Obdolženec je bil v neopravičljivi dejanski zmoti glede namere drugega udeleženca v prometu, saj bi se moral in mogel v mejah potrebne pazljivosti zavedati okoliščin, v katerih je prišlo do trčenja.
VSL sodba PRp 806/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče ocenilo, da obdolženka ni ravnala v dejanski zmoti, temveč je pri opravljanju gospodarske dejavnosti s prikazovanjem neresničnih dejstev o izpolnitvi obveznosti storila kaznivo dejanje poslovne goljufije.
VSM sodba I Kp 88/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da za kaznivo dejanje davčne zatajitve ni bistveno, ali je obsojenec posloval v okviru svoje dejavnosti ali izven nje, temveč da kot odgovorna oseba ni prijavil dohodka z namenom izogibanja plačilu dohodnine.
Sodba I Ips 118/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zmota uveljavljana v zvezi z načinom vnosa alkohola v organizem, kar po presoji sodišča ne izključuje odgovornosti za prekršek.
VSL sodba PRp 384/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ni podana dejanska zmota, če obtoženec izkaže zavedanje vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti.
VSC sodba Kp 174/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razmejilo med pravnim vprašanjem (definicija dejanske zmote) in dejanskim vprašanjem (ali je obsojenec dejansko bil v zmoti), pri čemer je slednje izvzeto iz presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 62/2004 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenčevo zmotno prepričanje, da so kupci ponarejenega denarja kriminalci in ne policisti, ni štelo za dejansko zmoto, saj ni vplivalo na protipravnost samega dejanja ponarejanja.
Sodba I Ips 264/2001 — Vrhovno sodišče
-
Vložnik je kršitev kazenskega zakona utemeljeval na lastni presoji dokazov, s čimer je dejansko uveljavljal zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dopusten razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 329/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da se mora storilec pri tistih kaznivih dejanjih, kjer je protipravnost izrecno določena kot zakonski znak, zavedati protipravnosti svojega ravnanja.
Sodba I Ips 101/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi zavrnilo obstoj dejanske zmote glede okoliščin grozečega napada, ker ni bilo dokazov, ki bi potrjevali obdolženčevo subjektivno prepričanje o napadu.
VSL sodba Kp 231/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obdolženci so bili oproščeni, ker so v postopku denacionalizacije zmotno, a v dobri veri, verjeli, da so upravičeni do sečnje lesa za kritje stroškov postopka.
VSL sodba Kp 1503/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila dejanska zmota podana, ker obdolženec ni vedel za dejansko lastništvo gozdnih parcel, na katerih je opravljal sečnjo, saj je bil v dobri veri, da so v lasti družine, za katero je delal.
VSL sodba Kp 967/93 — Višje sodišče v Ljubljani