dejanska zmota v prekrškovnem postopku
Sentenca
Dejanska zmota predstavlja okoliščino, pri kateri storilec zaradi zmotne predstave o dejanskih elementih prekrška ne ravna z zahtevanim naklepom ali malomarnostjo. Če je storilec v dejanski zmoti glede izpolnitve zakonskih znakov prekrška, to izključuje njegovo odgovornost, saj ni podan subjektivni element prekrška. Pri presoji carinskih prekrškov je treba ugotoviti, ali je bila izjava o prijavi blaga podana v dobri veri in ali je storilec dejansko razumel obseg svoje obveznosti prijavljanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da bi lahko bila izjava 'vse, kar je v vozilu' ob vprašanju carinika šteta za pravilno prijavo blaga, če je bil storilec v dejanski zmoti o obsegu svojih obveznosti.
Sodba IV Ips 9/94 — Vrhovno sodišče