dejanska zmota v prekrškovnem pravu
Sentenca
Dejanska zmota je podana, kadar storilec zaradi nepoznavanja ali napačnega razumevanja dejanskih okoliščin, ki so zakonski znaki prekrška, ravna v dobri veri, da njegovo ravnanje ni protipravno. V postopku o prekršku se določbe kazenskega zakonika o dejanski zmoti uporabljajo smiselno (8. člen ZP-1). Če je zmota opravičljiva, storilec ni odgovoren za prekršek, saj mu ni mogoče očitati naklepa ali malomarnosti, ki sta temeljna pogoja za odgovornost (9. člen ZP-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je bil obdolženec v opravičljivi dejanski zmoti glede vožnje v naselju zaradi nejasne ali pomanjkljive prometne signalizacije na relaciji vključevanja v promet.
VSC sodba Prp 261/2013 — Višje sodišče v Celju