dejansko življenje v Republiki Sloveniji (ZUSDDD)
Sentenca
Dejansko življenje v Republiki Sloveniji po ZUSDDD pomeni, da ima posameznik v državi središče svojih življenjskih interesov. Središče se presoja na podlagi osebnih, družinskih, ekonomskih in socialnih vezi, ki izkazujejo obstoj dejanskih in trajnih povezav med posameznikom in Republiko Slovenijo (1.č člen ZUSDDD).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da se tožnika nista uspela izkazati z dejanskim življenjem v RS, ker sta kot razlog za odsotnost navajala le težave pri pridobivanju dokumentov in skrb za otroke, pri čemer nista izkazala nobene aktivnosti za vrnitev v državo.
UPRS Sodba II U 425/2016-9 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikova odsotnost iz države ne ustreza nobenemu izmed zakonsko določenih razlogov za upravičeno odsotnost, kar pomeni prekinitev dejanskega življenja.
UPRS Sodba I U 829/2016-14 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prostovoljna in dolgotrajna odsotnost tujca iz Republike Slovenije, ki traja dlje od enega leta in ni bila posledica upravičenih razlogov, pomeni prekinitev dejanskega življenja, kar izključuje pravico do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD.
UPRS Sodba I U 1587/2016-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožničina odsotnost iz Slovenije ni bila posledica razlogov, ki bi po 1.č členu ZUSDDD utemeljevali ohranitev statusa dejanskega življenja, zato pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ni bil izpolnjen.
UPRS Sodba III U 226/2016-9 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila prošnja za stalno prebivanje zavrnjena, ker tožnica ni dokazala, da bi bila njena odsotnost iz Republike Slovenije od leta 1991 dalje upravičena v smislu tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
UPRS Sodba III U 140/2016-13 — Upravno sodišče
-
Pri presoji pogoja dejanskega življenja za mladoletnega otroka, ki je državo zapustil skupaj s starši, se kot odločilni upoštevajo razlogi, zaradi katerih so državo zapustili njegovi starši.
UPRS sodba I U 1730/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se poskus vračanja v Republiko Slovenijo kot element presoje dejanskega življenja ugotavlja le, če tujec predhodno izkaže obstoj upravičenega razloga za odsotnost iz države.
UPRS sodba IV U 49/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da polnoletna oseba ni samostojno vložila vlog za status, ne izključuje predhodnih prizadevanj staršev za vrnitev v času njene mladoletnosti, zato se odsotnost ne sme šteti za prostovoljno.
UPRS sodba I U 818/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odhod iz Slovenije zaradi izgube zaposlitve in stanovanja pred datumom izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne šteje za upravičeno odsotnost, če posameznik po odhodu ni izkazal aktivnosti za vrnitev in nadaljevanje življenja v Sloveniji.
UPRS sodba IV U 8/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se začetek petletnega obdobja dejanskega življenja ne šteje od trenutka odhoda na dopust, temveč od trenutka, ko se posameznik zaradi objektivnih vojnih razmer ni mogel vrniti v Republiko Slovenijo.
UPRS sodba I U 917/2014 — Upravno sodišče
-
Tožnica ni izkazala pogoja dejanskega življenja, saj je Slovenijo zapustila leta 1991, njena odsotnost pa ni bila posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva niti ni dokazala nemožnosti vrnitve zaradi vojnih razmer.
UPRS sodba II U 306/2014 — Upravno sodišče