delež na skupnem premoženju zakoncev
Sentenca
Za zakonca oziroma zunajzakonska partnerja velja zakonska domneva, da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka (59. člen ZZZDR). Če želi eden od partnerjev uveljavljati večji delež od zakonsko domnevanega, mora podati ustrezno trditveno podlago in jasno izraziti zahtevo za odstop od domneve o enakih deležih. Dokazno breme glede prispevka v drugačnem razmerju nosi tisti partner, ki zatrjuje večji delež, pri čemer mora biti trditvena podlaga konkretizirana in podprta z dokazi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj napoved vložitve nasprotne tožbe ali pavšalno zatrjevanje večjega deleža brez določnega ugovora ne zadostuje za odstop od zakonske domneve enakih deležev.
VSL sodba III Cp 946/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem brez konkretiziranih trditev o višini prispevka ne zadošča za izpodbijanje zakonske domneve o enakih deležih.
VSM sodba I Cp 522/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za večji delež, ker tožnica ni podala potrebnih trditev o višini zaslužka, ki bi utemeljevale odstop od enakih deležev.
VSL sodba II Cp 387/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo, da se bistveno višji dohodki enega zakonca, ob sicer primerljivem prispevku k družinskemu življenju, odrazijo v določitvi deležev v razmerju 7/10 proti 3/10 v korist zakonca z višjimi dohodki.
Sodba II Ips 41/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo opravljanja nadurnega dela v začetnem obdobju zakonske zveze ne zadošča za povečanje deleža na skupnem premoženju, če ni izkazana celovita primerjava prispevkov skozi celotno trajanje skupnosti.
Sodba II Ips 647/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se ob izenačenem prispevku k gospodinjstvu in skrbi za družino bistveno višji dohodki enega zakonca morajo odraziti v večjem solastniškem deležu na skupnem premoženju.
Sodba II Ips 427/2010 — Vrhovno sodišče