delitev stvari v solastnini
Sentenca
Delitev stvari v solastnini se primarno izvede na podlagi sporazuma solastnikov. Če sporazum ni mogoč, sodišče v nepravdnem postopku odloči o načinu delitve, pri čemer ima prednost fizična delitev, če je mogoča brez znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, sicer se opravi civilna delitev s prodajo in razdelitvijo izkupička (70. člen SPZ). Sodišče mora pri izbiri načina delitve tehtati interese vseh solastnikov in preveriti izvedljivost fizične delitve, pri čemer lahko del nepremičnin ostane v solastnini, če s tem soglašajo solastniki, ki ostanejo v takšni skupnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je odredilo civilno delitev, ker nobeden od solastnikov ni podal predloga za prevzem nepremičnine ob izplačilu ostalih solastnikov, fizična delitev pa je bila ocenjena kot nemogoča.
VSL Sklep II Cp 1669/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog solastnice za pridobitev celotne nepremičnine, ker ni izkazala upravičenega interesa, saj nepremičnine ni potrebovala za stanovanjske namene ali kmetijsko dejavnost.
VSL Sklep II Cp 1453/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nedopustno prekinilo postopek delitve za nepremičnine, ki niso bile predmet predloga za prekinitev, s čimer je poseglo v pravico solastnika do delitve stvari.
VSL Sklep II Cp 2366/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno prekinilo postopek delitve solastnine zaradi trditev o nedovoljenem poseku lesa, saj takšne trditve utemeljujejo le morebiten obligacijski zahtevek, ne pa spora o samem predmetu delitve ali višini deležev.
VSL Sklep I Cp 2150/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za delitev, ki bi ohranila solastninsko skupnost med nekaterimi udeleženci, saj za takšno obliko delitve ni bilo podano potrebno soglasje vseh udeležencev, ki so bili v skupnost vključeni.
VSL Sklep I Cp 1756/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno prekinilo postopek in udeležence napotilo na pravdo, ker je bil med njimi spor o tem, ali parcela, na kateri stoji del stanovanjske hiše, sodi v predmet delitve.
VSL sklep II Cp 1114/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZNP · 9. člen -
Sodišče je odredilo civilno delitev, ker fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni bila mogoča, udeleženca postopka pa s takšnimi posegi nista soglašala.
VSL sklep II Cp 2718/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker o izvedenskem predlogu delitve, ki je povzročil znatno razliko v vrednosti nepremičnin med solastnikoma, ni opravilo naroka, na katerem bi se udeleženca lahko izjavila.
VSK sklep I Cp 849/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče ne sme zavrniti predloga za delitev zgolj zaradi nepredložitve geodetskega elaborata, ne da bi se predhodno opredelilo o primernem načinu delitve in strankam omogočilo dopolnitev postopka.
VSK sklep I Cp 591/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo za civilno delitev, ker med solastnikoma ni bilo mogoče doseči sporazuma, nobeden od njiju ni imel sredstev za izplačilo drugega, fizična delitev v naravi pa ni bila ekonomsko smiselna oziroma izvedljiva.
VSL sklep I Cp 1410/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 70. člen -
Sodišče je poudarilo, da je fizična delitev nujna, če je mogoča, in da sodišče pri tem ni vezano na strinjanje vseh solastnikov.
VSL sklep II Cp 2056/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo za civilno delitev nepremičnin s prodajo, čeprav je pritožnica zatrjevala možnost fizične delitve, pri čemer je sodišče presojalo utemeljenost stroškov in interese vseh udeležencev.
VSL sklep II Cp 1894/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Postopek delitve je neizvršljiv, če nepremičnina ni ustrezno parcelirana ali če podatki v zemljiški knjigi ne ustrezajo dejanskemu stanju, ki je podlaga za razdružitev.
VSL sklep II Cp 73/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pri fizični delitvi prednostno dodeli nepremičnino tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes na tem konkretnem delu, medtem ko na ostalih delih nepremičnine interesa nima.
VSL sklep I Cp 2988/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zaznamba sklepa o izvršbi ali rubež solastnikovega deleža na nepremičnini ne predstavljata procesne ovire za izvedbo postopka delitve stvari v solastnini.
VSL sklep II Cp 1580/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je solastninsko skupnost razdelilo tako, da je enega solastnika izločilo z izplačilom njegovega deleža, ne da bi pri tem ustrezno izvedlo postopek delitve stvari.
VSK sklep Cp 1258/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo poskus udeleženke, da bi v nepravdnem postopku delitve stanovanja uveljavljala terjatev iz naslova vlaganj v to nepremičnino.
VSK sklep I Cp 529/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru izvedlo delitev z izplačilom solastniških deležev, ker je fizična delitev nepremičnin omogočila, da predlagatelja pridobita nepremičnine v izključno last, ostali solastniki pa prejmejo denarno protivrednost svojih deležev.
VSK sklep I Cp 340/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji upravičenega interesa za pridobitev celotne nepremičnine v solastnini upoštevalo okoliščine primera, v katerem je nasprotna udeleženka izkazala močnejši interes za nepremičnino kot predlagatelj.
VSK sklep I Cp 355/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrglo predlog za delitev, ker sta stranki o načinu delitve in višini deležev že sklenili sodno poravnavo, zato nepravdni postopek ni bil primerna pot za uveljavitev zahtevka.
VSC sklep Cp 720/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za novo delitev, ker je bila nepremičnina že sporazumno razdeljena leta 1968, kasnejša vlaganja in ustni dogovori pa ne morejo biti podlaga za ponovni nepravdni postopek delitve.
VSL sklep II Cp 99/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno ustavilo postopek na podlagi ugotovitve, da spor med strankami ne obstaja, čeprav ni bila sklenjena nobena pravno veljavna listina o razdružitvi solastnine.
VSL sklep I Cp 1936/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno odločilo o civilni delitvi nepremičnine, ne da bi predhodno preverilo možnost fizične delitve ali upoštevalo predlog solastnika za izplačilo deleža po ocenjeni tržni vrednosti.
VSL sklep II Cp 976/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o dodelitvi nepremičnine, ker ni ustrezno tehtalo med finančno zmožnostjo enega solastnika in stanovanjsko potrebo drugega solastnika, ki je izkazala večji interes za bivanje v objektu.
VSK sklep Cp 405/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot nepomemben podatek za pravilnost odločbe ocenilo morebitne napake v zemljiškoknjižnih podatkih o hišni številki, če je predmet delitve jasno označen s parcelno številko in med strankami ni spora o samem predmetu delitve.
VSK sklep Cp 759/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno dalo prednost civilni delitvi (izplačilu) pred fizično delitvijo zgolj zaradi slabih medosebnih odnosov med solastnikoma, čeprav je bila fizična delitev nepremičnine možna.
VSL sklep I Cp 1098/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prednostno pravico do pridobitve celotne nepremičnine priznalo solastnikom z večinskim deležem, ki so izkazali upravičen večji interes za njeno uporabo.
VSL sklep II Cp 1840/93 — Višje sodišče v Ljubljani