deljena odgovornost oškodovanca
Sentenca
Če je oškodovanec sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico le do sorazmerno zmanjšane odškodnine (171. člen OZ). To pravilo velja tudi za posredne oškodovance, katerih odškodninski zahtevek se zmanjša za delež soodgovornosti umrle osebe, če je ta s svojim ravnanjem prispevala k nastanku škodnega dogodka.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih…)
- Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Pravilnik o zagotavljanju varnos…)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče tožniku pripisalo 10-odstotni soprispevek k nastanku škode zaradi pomanjkljive skrbnosti pri hoji.
VSL Sodba I Cp 848/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odgovornost za škodo razdelilo v razmerju 60 % (delodajalec) proti 40 % (delavka).
VSL Sodba I Cpg 167/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo soprispevek poškodovanega delavca zaradi kršitve varnostnih pravil pri delu.
VSRS Sklep III Ips 4/2024 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je zatrjeval, da je oškodovanec s svojim izsiljevanjem in dolgotrajnimi pritiski sam prispeval k nastanku škodnega dogodka.
VSL Sodba I Cp 770/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv opustitve unovčenja rešenih delov poškodovane opreme na višino odškodninskega zahtevka.
VSK Sodba Cpg 88/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Toženka je uveljavljala prispevek tožnika k nastanku škode zaradi njegove nepazljivosti pri delu, ki ga je opravljal več mesecev brez opozoril na nepravilnosti.
VDSS Sklep Pdp 238/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti delavca za padec na poledenelih tleh upoštevalo njegovo vedenje o nevarnosti, zaradi česar bi moral ravnati z večjo pazljivostjo.
VSL Sodba I Cpg 602/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je v pritožbi zatrjevala soprispevek tožnice, ker je bila delavka seznanjena z nevarno lego stojala, vendar je sodišče presojalo, ali je tožnica ravnala v skladu z dolžnostjo skrbi za lastno varnost.
VDSS Sodba Pdp 37/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je k škodi 20-odstotno prispevala, ker ni uporabila predpisane zaščitne opreme (stopalk) in s tem ravnala premalo skrbno, ne glede na pritisk doseganja delovne norme.
VSL Sodba II Cp 2448/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vprašanje soprispevka se nanaša na ravnanje sopotnika v motornem vozilu, konkretno na opustitev uporabe varnostnega pasu in vednost o vinjenosti voznika.
VSL Sklep II Cp 881/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala s tem, da je psa s klicanjem in mahanjem z rokami vabila k sebi, kar je vplivalo na zmanjšanje zneska prisojene odškodnine.
VSM sodba I Cp 15/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo trditev o sokrivdi tožnika, ker verbalni napad ne opravičuje fizičnega napada, zato je toženec za nastalo škodo odgovoren v celoti.
VSL sodba in sklep I Cp 3247/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je prispevek krivdno nesposobnega oškodovanca (otroka) k nastanku škode lahko podlaga za delno oprostitev odgovornosti povzročitelja, ne da bi se pri tem zahtevala ugotovitev krivde oškodovanca ali njegovih staršev.
VSRS sodba II Ips 182/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo trditev o soprispevku tožnice, ker poseg v situacijo med dvema psoma ni bil ocenjen kot ravnanje, ki bi preseglo meje običajne skrbnosti v danih okoliščinah.
VSL sodba II Cp 2629/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožniku ni mogoče očitati soprispevka, ker tožena stranka ni dokazala njegove nepazljivosti, delo pa je opravljal na ustaljen način, kot povprečno skrben delavec.
VSRS sodba VIII Ips 76/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oškodovanki zmanjšalo odškodnino, ker je bila ob hoji po pločniku, katerega stanje ji je bilo znano, nepazljiva in ni prilagodila svoje hoje diletacijski razpoki, ki bi jo lahko obšla ali prestopila.
VSM sodba I Cp 1420/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožena stranka je zatrjevala, da je oškodovanec k nastanku škode prispeval zaradi alkoholiziranosti in nepravilnega ravnanja med vožnjo z motorjem.
VSL sodba II Cp 876/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da opustitev uporabe varnostnega pasu s strani sopotnika predstavlja prispevek oškodovanca k nastanku škode, kar opravičuje zmanjšanje odškodnine.
Sodba II Ips 465/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku je bila odškodnina zmanjšana za 50 %, ker ni bil dovolj previden pri prenašanju bremena in ni uporabljal predpisane zaščitne obutve.
VDSS sodba Pdp 220/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tezo o soprispevku staršev zaradi dovolitve otrokove igre pri sosedih, saj to ni predstavljalo opustitve varstva.
VSL sodba I Cp 952/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost za nastalo škodo zaradi fizičnega napada porazdeljena v razmerju 80 % v breme odgovornih oseb in 20 % v breme oškodovanca, ker je slednji s predhodnim žaljenjem in pljuvanjem izzval napad.
Sodba in sklep II Ips 267/2009 — Vrhovno sodišče
-
Oškodovanca nista bila dolžna iz mansarde odstraniti predmetov večje vrednosti med prenovo strehe, saj nastanek požara kot posledica teh del ni bil predvidljiv za povprečno razumnega človeka.
Sodba II Ips 1230/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožničino prvotno ravnanje (odrivanje napadalca) ne predstavlja podlage za deljeno odgovornost, saj je bilo usmerjeno v obrambo zemljišča pred protipravnim napadom, škoda pa je nastala kot posledica kasnejšega nesorazmerno hujšega fizičnega napada.
Sodba II Ips 346/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zmanjšalo odškodnino za delež soodgovornosti pokojnika, ker je ta pristal na vožnjo z voznico, za katero je vedel, da je pod vplivom alkohola.
Sodba in sklep II Ips 657/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost šole zmanjšalo zaradi soprispevka učenca, ki je s plezanjem čez ograjo ravnal tvegano in s tem prispeval k nastanku poškodbe.
Sodba II Ips 565/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo 30-odstotni prispevek 7-letnega otroka, ki je cesto prečkal izven prehoda za pešce, v razmerju do 70-odstotne odgovornosti voznika, ki bi moral otroka zaznati že na pločniku.
Sodba II Ips 587/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil v pretežni meri odgovoren za škodo zaradi nepooblaščenega posega v delovni stroj, ki ni obratoval.
VSL sodba I Cp 1093/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je soodgovoren za nesrečo, ker je sodeloval pri nepravilnem nalaganju palete in segel v nevarno strižno mesto viličarja.
Sodba II Ips 317/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti upoštevalo, da vozila z večjo maso načeloma predstavljajo večje tveganje za nastanek škodnega dogodka in obseg škodljivih posledic.
Sodba II Ips 440/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je oškodovanka prispevala k škodi zaradi vožnje z osebnim vozilom, ki je imelo na voznikovem sedežu odstranjen vzglavnik, kar je povečalo obseg nastalih poškodb.
Sodba II Ips 332/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikovo ravnanje, ko ni odklonil ukaza nadrejenega vojaškega starešine, ne predstavlja prispevka k deljeni odgovornosti, saj je šlo za izvršitev ukaza v okviru služenja vojaškega roka.
Sodba II Ips 471/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo soodgovornost delavca, ki se je kljub slabemu počutju in zavedanju bolezni izpostavil nevarnosti, namesto da bi ravnal v skladu z navodili nadrejenega.
VSL sodba II Cp 737/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila oškodovanka soodgovorna za škodo, ker v prometni nesreči ni uporabljala varnostnega pasu, ne glede na to, ali je bila uporaba v tistem času že obvezna po predpisih o varnosti cestnega prometa.
VSK sodba Cp 482/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da prekoračitev hitrosti voznika na prednostni cesti ni odločilna za soodgovornost, če bi do trčenja prišlo tudi pri vožnji z dovoljeno hitrostjo.
Sodba II Ips 246/97 — Vrhovno sodišče