deljena odgovornost za škodo
Sentenca
Kadar škoda nastane zaradi ravnanja več oseb, ki so s svojim malomarnim ravnanjem kršile predpise, se odgovornost za nastalo škodo porazdeli sorazmerno glede na prispevek vsakega udeleženca k nastanku škodnega dogodka. Sodišče pri odmeri odškodnine upošteva stopnjo krivde in tehnične možnosti vsakega udeleženca, da bi s svojim ravnanjem lahko preprečil nastanek škode (172. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je tožniku, ki ni prilagodil vožnje prometni situaciji in je začel prehitevati brez preverjanja razlogov za ustavitev vozil pred njim, pripisalo 80-odstotni delež odgovornosti za nastalo prometno nesrečo.
VSL Sodba II Cp 2054/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da od obiskovalca savne ni mogoče pričakovati, da bo ob previdni hoji pazil še na nevidne mastne madeže na tleh, zato soprispevek k škodi ni podan.
VSL Sodba II Cp 1119/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delavka s svojim ravnanjem ni pretrgala vzročne zveze, saj je delodajalec sočasno opustil predpisane ukrepe varstva pri delu, zato sta za škodo odgovorna oba.
VSC Sodba I Cpg 129/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da oškodovančeva odgovornost za nastanek nevarne situacije v konkretnem primeru nalaga nadpolovični prispevek k škodi.
VSRS sodba II Ips 204/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji deljene krivde upoštevalo, da je bil železniški prehod neustrezno označen (polomljen in zarjavel Andrejev križ), zaradi česar tožnikovemu ravnanju ni bilo mogoče očitati pomanjkanja običajne skrbnosti.
Sodba II Ips 189/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je toženec, ki je začel fizični obračun z napadom s predmetom, nosil večji delež krivde (70 %) kot tožnik (30 %), čigar ravnanje je vsebovalo elemente obrambe.
Sodba in sklep II Ips 89/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru trčenja kolesarjev znižalo odškodnino na 80 % zaradi ugotovljenega 20-odstotnega soprispevka oškodovanke k nastanku škode.
Sodba II Ips 700/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost za prometno nesrečo razdelilo v enakih delih med voznika tovornega vozila in voznika traktorja, ker sta oba s kršitvijo cestnoprometnih predpisov prispevala k nastanku trčenja.
VSK sodba in sklep I Cp 327/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je uporabilo pooblastilo do prostega preudarka in oškodnino za neuspešno prodajo kaset prepolovilo, ker je ugotovilo soodgovornost avtorja zaradi pomanjkljive komercialne privlačnosti ustvarjenih del.
Sodba II Ips 299/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri trčenju motornega vozila in kolesa ocenilo, da je bila prekoračena hitrost voznika odločilna kršitev, ki je utemeljila večji delež njegove odgovornosti (70 %) v primerjavi s prispevkom otroka (30 %).
Sodba in sklep II Ips 33/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je bila soodgovorna za nastalo škodo, ker je uporabila stol na način, za katerega se je zavedala, da je nevaren in neprimeren, kar je utemeljilo znižanje sicer prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 665/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila toženki naložena obveznost plačila 2/3 škode, ker je bilo ugotovljeno, da je oškodovanec k nastanku prometne nezgode prispeval 1/3.
Sodba II Ips 350/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila podana trditev o soodgovornosti druge udeleženke v prometni nesreči zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti, kar bi moralo sodišče presoditi pri odmeri višine odškodninskega zahtevka.
VSL sklep I Cp 1209/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri smučarski nesreči upoštevalo predvidljivost škodnega ravnanja in dejstvo, da so otroci smučali izven označene proge, ter odgovornost med šolo in tožnikom razdelilo v razmerju 60 % proti 40 %.
VSL sodba II Cp 152/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pretepa ocenilo, da je razmerje odgovornosti udeležencev enako (50:50), saj je tožnik z udarcem izzval toženca, katerega odgovor je bil refleksne narave.
Sodba II Ips 377/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri prometni nezgodi določilo 80-odstotni krivdni prispevek voznika, ki je zapeljal na nasprotno smerno vozišče, in 20-odstotni prispevek voznika traktorja, ki se ni ustrezno umaknil.
VSL sodba II Cp 1110/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določanju deleža odgovornosti treba kršitve obeh udeležencev (kršitev prednosti in prekoračitev hitrosti) obravnavati v medsebojni povezavi, namesto da se vsaka kršitev ocenjuje ločeno.
Sklep II Ips 50/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost toženca za nastalo telesno poškodbo zmanjšalo na 75 %, ker je ugotovilo, da je k nastanku škodnega dogodka s svojim ravnanjem (začetkom prepira in žaljenjem) prispeval tudi oškodovanec.
Sodba II Ips 762/95 — Vrhovno sodišče