deljena odškodninska odgovornost
Sentenca
Pri nesrečah, ki jih povzročijo premikajoča se motorna vozila, se odgovornost udeležencev porazdeli glede na prispevek vsakega udeleženca k nastanku škode. Če je škoda nastala zaradi ravnanja več oseb, se odgovornost določi v sorazmerju z njihovo krivdo oziroma deležem pri povzročitvi škodnega dogodka.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali je opustitev nadzora nad oskrbovancem v domu za starejše osebe oziroma njegovo nespoštovanje prepovedi kajenja vplivalo na obseg škode zaradi požara.
VSL Sodba II Cp 1939/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zvišalo delež odgovornosti tožene stranke s 30 % na 70 % zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri vzdrževanju varne pohodne površine pred restavracijo na smučišču.
VSC Sodba Cp 89/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izpostavilo, da vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku (14. člen ZPP) ne izključuje možnosti sodišča, da v pravdnem postopku samostojno presoja prispevek oškodovanca k nastanku ali višini škode.
VSC Sodba Cp 355/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Delavec je soodgovoren za nezgodo zaradi samovoljne uporabe neustrezne lestve, čeprav je bilo delo slabo organizirano s strani delodajalca.
VSL Sodba I Cpg 542/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 Pravilnik o varnosti in zdravju… · 136. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 137. člen Pravilnik o zahtevah za zagotavl… · 57. člen ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 19. člen ZVZD-1 · 5. člen ZVZD-1 · 5. člen, odstavek 1 ZZVZZ · 87. člen ZZVZZ · 87. člen, odstavek 1 -
Sodišče je priznalo soprispevek delavca, ker kljub opozorilom ni izvajal nujnega vzdrževanja delovnega sredstva (podmazovanje vodil), kar je prispevalo k zatikanju zabojnika.
VSM Sodba I Cp 22/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da je bila tožnikova soprispevnost k padcu na znanih, a pomanjkljivo urejenih stopnicah 10-odstotna, saj se od oškodovanca pričakuje previdnost pri hoji po objektih, za katere ve, da so v slabem stanju.
VSL Sodba II Cp 544/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
V obravnavanem primeru je bila odgovornost oškodovanke za nastalo škodo ocenjena na polovico, ker je v zimskih razmerah na poledenelem stopnišču opustila potrebno previdnost in izbrala nevarno pot namesto varnejše, čeprav je bila seznanjena z nevarnostjo.
VSM Sodba I Cp 370/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
V konkretnem primeru je sodišče odgovornost za škodo zaradi padca na poledeneli površini porazdelilo v razmerju 50 % med tožnika in toženko.
VSM sodba I Cp 227/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče mora pri regresnem zahtevku Zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca ugotavljati soodgovornost delavca, če obstaja utemeljen ugovor, da je delavec s kršitvijo varnostnih ukrepov sam prispeval k nastanku škode.
VSK sklep Cpg 300/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
V regresni pravdi delodajalca proti delavcu se odgovornost povzročitelja za škodo sorazmerno zmanjša, če je mogoče krivdnemu ravnanju delavca pripisati soprispevek k nastanku škodnega dogodka.
VSL sodba I Cpg 497/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji regresnega zahtevka dolžno ugotavljati soodgovornost delavca, če delodajalec zatrjuje, da je škoda nastala zaradi samovoljnega ravnanja delavca pri opravljanju delovnega procesa.
VSL sklep I Cpg 1193/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora v primeru ugovora soodgovornosti delavca pri delovni nezgodi presoditi, ali so podani pogoji za deljeno odgovornost, in v tem obsegu omejiti regresni zahtevek zavoda (ZZZS) do delodajalca.
VSL sodba I Cpg 1141/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da stranka, ki kot pravni laik obvesti odvetnika o izvršilnem postopku in ga zaprosi za pomoč, ravna s potrebno skrbnostjo in ne prispeva k škodi zaradi opustitve ugovora v postopku.
VSL sodba I Cp 3641/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je tožnikov prispevek k nastanku škode ocenilo na 40 %, ker je bil za delo z viličarjem ustrezno usposobljen, a ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
VDSS sodba in sklep Pdp 102/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče tožnici pripisalo 30-odstotni soprispevek k nastali škodi, ker bi ob povprečno skrbni vožnji v nočnih razmerah lahko pravočasno opazila vozilo, ki ji je odvzelo prednost.
VSL sodba II Cp 2068/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru odgovornost upravljavca smučišča omejilo na 20 %, medtem ko je preostali 80-odstotni prispevek k nastanku škode pripisalo ravnanju oškodovanca.
VSL sodba II Cp 1377/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da voznik tožnice ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval in ga lahko ustavil pred pričakovano oviro, kar je vplivalo na razdelitev odgovornosti.
VSL sodba II Cpg 357/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da je treba ob ugovoru soodgovornosti oškodovanca pri padcu na stopnicah oceniti tudi njegovo lastno ravnanje, ne glede na dolžnost delodajalca, da zagotovi varno delovno okolje.
VSL sklep II Cp 4221/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikov poseg v delovno območje stroja, čeprav prepovedan, je bil ocenjen kot predvidljiv, zato je bila toženkina odgovornost zmanjšana na 60 %.
VSL sodba in sklep III Cp 3028/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bila tožnikova predhodna verbalna provokacija toženčeve družinske članice zadosten razlog za 50-odstotno zmanjšanje odškodnine zaradi soprispevka k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 1967/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi ugotovljene soodgovornosti udeležencev prometne nesreče znižalo odškodninsko odgovornost tožene stranke na 50 %.
VSK sodba Cp 1201/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je priznalo 70-odstotni prispevek tožnika k nastanku škode, ker bi s trezno vožnjo in upoštevanjem cestnoprometnih pravil lahko preprečil trčenje s policijskim vozilom, ki je opravljalo nujno vožnjo brez vklopljene sirene.
Sodba II Ips 742/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti v konkretnem primeru fizičnega spopada uporabilo prospektivno analizo vzročnosti za oceno prispevka obeh udeležencev.
VSL sodba III Cp 1093/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prispevek oškodovanca, ki se je zaletel v nasproti vozeče vozilo, ocenilo na 80 %.
VSL sodba in sklep I Cp 4666/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo soodgovornost mladoletne oškodovanke, ker se v hlevu ni gibala v varni razdalji do živali, kljub svojemu predhodnemu znanju in izkušnjam s konji.
Sodba II Ips 1200/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo deljeno odgovornost v primeru, ko je vinjen oškodovanec ležal na cestišču in bil povožen s strani voznika motornega vozila.
Sodba II Ips 610/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo vpliv prekoračitve hitrosti oškodovanca na določitev deleža njegove soodgovornosti za nastanek prometne nezgode.
VSL sodba in sklep II Cp 6094/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnikovo ravnanje (zgrabitev toženca za ovratnik) ni predstavljalo prispevka k nastanku škode, saj je šlo za reakcijo na toženčevo predhodno namerno poškodovanje vozila.
Sodba II Ips 60/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da tožnikov prispevek k nastanku škode v gostilniškem pretepu znaša 60 %.
Sodba II Ips 443/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da je bilo prehitevanje vozila po desni strani hujša kršitev prometnih pravil, zato je delež odgovornosti tožnice določilo na 70 %.
VSC sodba in sklep Cp 652/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru porazdelilo odgovornost med udeleženca prometne nesreče glede na njuno kršitev prometnih pravil o položaju vozila na vozišču.
Sodba in sklep II Ips 91/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost za nastalo škodo razdelilo v razmerju 1:1 med upravljalca smučišča in smučarja, ker je smučar v gosti megli ravnal neprevidno in ni ustrezno zaščitil lastne varnosti.
Sodba II Ips 116/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče pri presoji odgovornosti komunalnega podjetja za čiščenje snega upoštevalo tudi dolžno skrbnost pešca (ustrezna obutev, previdna hoja), kar je privedlo do deljene odgovornosti v razmerju 60 % proti 40 %.
VSL sodba I Cp 1774/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo soodgovornost tožnice zaradi malomarnega varovanja čekov in toženke zaradi vnovčitve čekov, za katere je vedela, da so bili zlorabljeni.
VSM sodba Cp 1749/2001 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 1060. člen ZOR · 1052. člen ZOR · 143. člen ZOR · 158. člen ZOR · 18. člen ZOR · 18. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 343. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, 1. odstavek, 4. točka ZPP · 448. člen ZPP · 448. člen, odstavek 1 ZPP · 458. člen ZPP · 458. člen, odstavek 2 -
V konkretnem primeru smučarske nesreče je sodišče napačno presojalo odgovornost upravljalca smučišča, ne da bi v zadostni meri upoštevalo vpliv ravnanja oškodovanca na nastanek škode.
Sklep II Ips 53/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru tatvine čekovnih blanketov porazdelilo krivdo med imetnikom računa in organizacijo, ki je vnovčila nepristne čeke, v razmerju 50:50.
VSL sodba II Cp 1357/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo vzročno zvezo med ravnanjem oškodovanca in škodo, ki je nastala v prometni nesreči z neznanim voznikom.
VSL sklep II Cp 1433/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče odgovornost za škodo razdelilo v enakih deležih med več udeležencev zaradi njihovega skupnega neskrbnega ravnanja.
Sodba II Ips 642/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo 2/3 odgovornost voznika avtomobila, ki je zaprl pot mopedistu, in 1/3 odgovornost mopedista zaradi vožnje pod vplivom alkohola in nezmožnosti pravočasnega reagiranja.
Sodba II Ips 521/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila odgovornost tožene stranke zmanjšana zaradi oškodovančeve kršitve prednosti pri vključevanju v promet na prednostno cesto.
Sodba II Ips 510/94 — Vrhovno sodišče