deljena vzročnost
Sentenca
Kadar je škodljiva posledica rezultat delovanja več vzrokov, od katerih je le eden povezan z nevarno dejavnostjo tožene stranke, se odškodninska obveznost sorazmerno omeji na tisti del škode, ki izvira iz vzroka, za katerega je tožena stranka odgovorna. Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati prispevek drugih dejavnikov, kot so predhodna obolenja ali razvade oškodovanca, ki so vplivali na končno zdravstveno stanje.
Iz posameznih sodb
-
Toženka ni uspela dokazati deljene vzročnosti, ker ni podala ustreznih trditev in dokaznih predlogov o razmejitvi posledic prometne nesreče iz leta 2006 in kasnejšega škodnega dogodka.
VSL sodba II Cp 2701/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo načelo deljene vzročnosti, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnica že pred nesrečo trpela za glavoboli bolezenskega značaja, ki so prispevali k obsegu njenih duševnih bolečin.
VSL sodba II Cp 311/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je uporabilo institut deljene vzročnosti, ker je ugotovilo, da tožnikovo zdravstveno stanje ni izključna posledica padca, temveč so k njemu prispevale tudi druge okoliščine.
VSRS sodba II Ips 253/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo deljeno vzročnost, ker je bila škoda posledica tako prometne nezgode kot tudi predhodnega obolenja hrbtenice, pri čemer je bila toženka odgovorna le za del škode, ki ga je sprožila nezgoda.
Sodba in sklep II Ips 654/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikovo zdravstveno stanje je bilo posledica kombinacije poklicne bolezni, prebolele tuberkuloze in posledic kajenja, zato je bila odškodnina sorazmerno zmanjšana.
VSK sodba I Cp 514/2001 — Višje sodišče v Kopru