delovna doba pri delodajalcu
Sentenca
Pojem delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se razlaga kot delovna doba, ki jo je delavec dejansko dopolnil oziroma dosegel pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje prenehalo. Pri razlagi določb kolektivnih pogodb o pravicah iz delovnega razmerja, kot je odpravnina, je treba upoštevati jezikovno in namensko razlago, ki omejuje ta pojem na obdobje zaposlitve pri konkretnem subjektu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri razlagi pojma delovne dobe za namene odpravnine poudarilo, da se ta nanaša izključno na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ne pa na skupno delovno dobo delavca.
VDSS Sodba Pdp 190/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Kolektivna pogodba za kovinsko i… · 55. člen Kolektivna pogodba za kovinsko i… · 55. člen, odstavek 2 Kolektivna pogodba za kovinsko i… · 6. člen Kolektivna pogodba za kovinsko i… · 6. člen, odstavek 3 ZDR · 7. člen ZDR · 7. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 132. člen ZDR-1 · 132. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 84. člen ZDR-1 · 84. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 89. člen ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 89. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 9. člen ZDR-1 · 9. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 9. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 90. člen ZKolP · 4. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pri izračunu odpovednega roka in odpravnine treba upoštevati vso delovno dobo pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih, ne glede na vmesne prekinitve.
VDSS sodba Pdp 496/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se v primeru večkratnih zaporednih zaposlitev pri istem delodajalcu pravice iz naslova odpovednega roka in odpravnine vežejo izključno na zadnjo, neprekinjeno delovno dobo.
VDS sodba in sklep Pdp 447/2004 — Višje delovno in socialno sodišče