delovni deportiranec

Sentenca

Status žrtve vojnega nasilja v obliki delovnega deportiranca (2. člen ZZVN) ne pripada osebi, ki je bila na delo napotena preko organizacije TODT, če so v času opravljanja dela obstajali vsi elementi delovnega razmerja, vključno s prejemanjem plačila. Za priznanje statusa je odločilno, da je bilo delo posledica prisilnega ukrepa okupatorja zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov, kar izključuje primere, kjer je razmerje temeljilo na prostovoljnem ali pogodbenem delu z elementi delovnega razmerja.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je status zavrnilo, ker je tožnik za delo preko organizacije TODT prejemal plačilo, kar kaže na obstoj elementov delovnega razmerja, ki jih ni mogoče enačiti s prisilnim delom deportirancev.

    Sodba X Ips 662/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da delo v Avstriji na podlagi napotitve preko urada za delo (Arbeitsamt), ki je bilo tožniku všteto v pokojninsko dobo, ne izpolnjuje pogojev za status delovnega deportiranca.

    Sodba I Up 645/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da premestitev na delo v tujino v vojnem času, ki se je štela v delovno dobo in ni bila posledica političnega, nacionalnega, rasnega ali verskega preganjanja, ne utemeljuje statusa delovnega deportiranca.

    Sodba I Up 1614/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da oseba, ki je bila poslana na delo k organizaciji TODT zaradi potreb po delovni sili in ne zaradi političnih, rasnih, nacionalnih ali verskih razlogov, ne pridobi statusa delovnega deportiranca.

    Sodba I Up 860/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da osebe, ki so bile na delo v organizacijo TODT poslane zaradi potreb po delovni sili in ne iz rasnih, političnih, nacionalnih ali verskih razlogov, niso upravičene do statusa delovnega deportiranca.

    sodba U 252/2003 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da napotitev na obvezno delo (Pflichtjahr) v letu 1941 ni štela za prisilno delo v smislu ZZVN, saj je šlo za ukrep, ki je temeljil na ekonomskih in ne na političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogih.

    Sodba I Up 609/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da obvezno enoletno delo žensk v kmetijstvu in gospodinjstvu (Pflichtjahr), ki ga odredi delovni urad, ne predstavlja prisilnega dela iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov v smislu ZZVN.

    UPRS sodba U 801/2002 — Upravno sodišče

  • Sodišče je status delovnega deportiranca zavrnilo, ker je bila tožnica na delo napotena prek Urada za delo in ji je bil čas dela priznan v zavarovalno in delovno dobo, kar kaže na elemente redne zaposlitve.

    Sodba I Up 49/2002 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bilo sporno, ali je bilo delo pri kmetu posledica prisilne napotitve okupatorja iz razlogov, ki jih zahteva zakon.

    Sodba I Up 1109/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je status delovne deportiranke zavrnilo tožnici, ki jo je na delo napotil nemški delovni urad in je pri njej v času dela obstajalo razmerje, primerljivo z rednim delovnim razmerjem.

    Sodba I Up 114/2000 — Vrhovno sodišče

Viri