delovno dovoljenje za tujca
Sentenca
Izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujega državljana je vezana na izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev, med katerimi je ključna ugotovitev, ali na trgu dela obstajajo ustrezni domači kandidati, ki bi lahko zasedli prosto delovno mesto (5. člen ZZT). Delodajalec lahko pri izbiri kandidata zahteva le tiste pogoje, ki jih je predhodno uradno navedel v prijavi prostega delovnega mesta pri pristojnem zavodu za zaposlovanje. Naknadno uveljavljanje dodatnih, v prijavi neopredeljenih zahtev, ni pravno dopustno za utemeljitev zaposlitve tujca.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila vloga za izdajo delovnega dovoljenja zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da delodajalec v času odločanja ni imel poravnanih davčnih obveznosti in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela.
sodba II U 335/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev vloge za podaljšanje delovnega dovoljenja s strani delodajalca ni protipravna, če je bila utemeljena s pomanjkanjem dela in če delodajalec ni bil pogodbeno zavezan k zagotavljanju dovoljenja.
Sodba VIII Ips 312/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru vloga za delovno dovoljenje ni bila uspešna, ker je bila kot dokaz o identiteti predložena le neoverjena fotokopija neveljavne osebne izkaznice, tujec pa ni razpolagal z nobenim drugim veljavnim osebnim dokumentom.
Sodba U 718/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev izdaje delovnega dovoljenja, ker je bilo na območju evidentiranih več brezposelnih oseb, ki so izpolnjevale vse delodajalčeve pogoje in so bile pripravljene skleniti delovno razmerje.
Sodba U 1786/95-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ne more utemeljevati potrebe po zaposlitvi tujca z zahtevami po specifičnih znanjih in delovnem času, ki niso bili navedeni v prvotni prijavi prostega delovnega mesta pri Zavodu za zaposlovanje.
Sodba U 210/93 — Vrhovno sodišče