denacionalizacija kmetijskih zemljišč

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da je za pravilno določitev zavezanca v denacionalizacijskem postopku nujno preveriti namembnost parcele v prostorskih aktih na točno določene datume uveljavitve sistemskih zakonov.

  sodba I U 2232/2009 — Upravno sodišče

• Sodišče je zavrnilo poskus subjektivnega vrednotenja kakovosti nadomestnih zemljišč zunaj okvirov predpisanega odloka o vrednotenju.

  Sodba I Up 1411/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da upravni organ v postopku denacionalizacije ni dolžan samoiniciativno raziskovati povečane vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj, če stranka tega ne zahteva.

  Sodba I Up 500/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razsodilo, da se odškodnina za nepobrane posevke ne sme vključiti v izračun, ali je bila za podržavljeno zemljišče izplačana odškodnina, ki presega 30 % njegove vrednosti.

  Sodba I Up 1139/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da upravni organi niso zadostno raziskali, ali je do prehoda nepremičnine v družbeno lastnino prišlo na podlagi predhodnega dogovora med strankama, kar bi vplivalo na pravno naravo podržavljenja.

  Sodba I Up 552/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je za odločitev o vrnitvi zemljišča odločilna ugotovitev, ali konkretna parcela tvori funkcionalni kompleks, kar mora biti razrešeno v upravnem postopku.

  Sodba I Up 667/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da je izbira priznanice dopustna tudi v primerih, ko bi bila vrnitev kmetijskega zemljišča v naravi dejansko možna.

  Sodba I Up 1089/99 — Vrhovno sodišče

• Organ je napačno vrnil solastninski delež na posameznih parcelah, namesto da bi vzpostavil solastnino na celotnem kmetijskem kompleksu.

  Sodba U 517/96 Sodba U 522/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da postopek denacionalizacije ne služi kot izvršilni postopek za arondacijske odločbe, če je bilo nadomestno zemljišče že dodeljeno in je prešlo v last fizičnih oseb.

  Sodba U 89/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo pomen ugotavljanja, ali zemljišča ležijo v kompleksu intenzivnih kmetijskih zemljišč, kar je ključno za presojo pogojev vračanja po 27. členu ZDen.

  Sodba I Up 85/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo procesno kršitev zaradi nevključitve Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter dejanskega uporabnika zemljišč v postopek.

  Sodba U 1095/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 26/73) ni med predpisi iz 3. člena ZDen, zato odvzem premoženja na njegovi podlagi ne predstavlja podlage za denacionalizacijo v upravnem postopku.

  Sodba U 1068/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo odpravo prvostopne odločbe, ker organ ni popolno ugotovil dejstev glede obstoja ovir za denacionalizacijo po 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen.

  Sodba U 1357/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo procesno dolžnost organa, da upravičenca v postopku denacionalizacije izrecno opozori na možnost uveljavljanja odškodnine, kadar vrnitev v naravi zaradi lastninske pravice tretjih oseb ni mogoča.

  Sodba U 484/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da se omejitev vračanja zaradi prostorske kompleksnosti ne nanaša na kmetijska zemljišča, kar je ključno za razmejitev zavezancev in obsega vračanja v konkretnem primeru.

  Sodba U 785/94-10 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev zahtevka za vrnitev nepremičnine v naravi, ker je bila na njej vknjižena lastninska pravica fizične osebe, tožnica pa kljub pozivu ni spremenila zahtevka v odškodninskega.

  Sodba U 1481/94-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da pritožbenih ugovorov o bistvenem povečanju vrednosti zemljišč ni mogoče zavrniti brez omogočene konkretizacije trditev in dokazov, ter potrdilo, da se denarna odškodnina, ki ne dosega 30 % vrednosti zemljišča, pri poračunu ne upošteva.

  Sodba U 1055/92 — Vrhovno sodišče

Viri