denacionalizacija na podlagi pravnega posla
Sentenca
Pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa, je lahko podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDen le, če je imel za posledico prehod premoženja v državno last. Poravnava, s katero se premoženje delno vrača ali odpravlja prejšnji odvzem, ne more predstavljati pravne podlage za denacionalizacijo, saj z njo ne nastane nov prehod premoženja v državno last, temveč gre za razpolaganje z že odvzetim premoženjem.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da poravnava iz leta 1973 o delni vrnitvi zaplenjenega premoženja ne more biti podlaga za denacionalizacijo, ker z njo ni nič novega prešlo v državno last.
Sklep II Ips 75/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru kupoprodajna pogodba, sklenjena leta 1978 namesto razlastitve, ni mogla biti podlaga za denacionalizacijo, ker je bila sklenjena po prenehanju veljavnosti predpisov iz 3. in 4. člena ZDen.
Sklep II Ips 179/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodajna pogodba iz leta 1975 ne izpolnjuje pogojev, ker bi bila razlastitev tedaj mogoča na podlagi zakona, ki ni zajet v 3. členu ZDen.
Sklep II Ips 469/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ekonomska stiska zaradi predhodne nacionalizacije drugega vira dohodka ne predstavlja pravno relevantne prisile za sklenitev izročilne pogodbe v smislu 5. člena ZDen.
Sklep II Ips 98/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zemljiškoknjižna izjava in odločba o prehodu sovražnikovega imetja v državno last nista pravni posel, zato denacionalizacijski zahtevek ne sodi v pristojnost sodišč.
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za denacionalizacijo, ker je bila sporna kupoprodajna pogodba sklenjena po uveljavitvi Ustave iz leta 1963, kar izključuje uporabo 5. člena ZDEN.
VSL sklep II Cp 603/94 — Višje sodišče v Ljubljani