denacionalizacija nepremičnin
Sentenca
Pri denacionalizaciji stanovanjskih in poslovnih zgradb je za presojo obveznosti poračunavanja razlike v vrednosti zaradi vlaganj odločilno, ali povečanje vrednosti nepremičnine v času vračanja presega 30 % vrednosti nepremičnine v času podržavljenja. Če povečanje vrednosti zaradi novih investicij ne dosega tega praga, zavezanec ni upravičen do plačila odškodnine oziroma razlike v vrednosti (25. člen ZDen).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dejanski imetniki pravice uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti dejansko stanje ob uveljavitvi ZLNDL.
sodba in sklep I U 236/2010, enako sodba in sklep I U 277/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vlaganja v prenovo celotne zgradbe niso bila ovira za vrnitev posameznih stanovanj in poslovnih prostorov, saj vlaganja niso bistveno vplivala na vrednost konkretnih prostorov, ki so bili predmet vračanja.
Sodba I Up 560/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za ugotavljanje vrednosti nepremičnin v postopku denacionalizacije uporabijo cenitve sodnih izvedencev, pri čemer je upravni organ dolžan obrazložiti izbiro med različnimi cenitvami.
Sodba U 1858/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prizidek k poslovni stavbi tvori z njo eno nepremičnino in da povečanje vrednosti nepremičnine ni preseglo zakonskega praga 30 %.
Sodba U 1612/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo metodologijo vrednotenja poslovno-stanovanjske stavbe, ki je bila predmet denacionalizacijskega zahtevka.
Sodba U 1305/93-7 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se upravičenja nanašajo na celotno nepremičnino, zato je njena izvzetost iz lastninskega preoblikovanja nujen pogoj za uspešno uveljavljanje denacionalizacijskega zahtevka.