denacionalizacija podjetja
Sentenca
Pri denacionalizaciji podjetja je upravičenec upravičen do čiste vrednosti podjetja v času podržavljenja, kot to določa 37. člen ZDen. Za tovrstno premoženje se ne uporabljajo splošne določbe o povečanju ali zmanjšanju vrednosti podržavljenega premoženja (25., 26. in 36. člen ZDen), saj se vrednotenje opravi izključno na način in po postopku, ki ga predpisuje 44. člen ZDen.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo izterljivost terjatve do tuje pravne osebe v povojnem obdobju, pri čemer je izpostavilo pomen vprašanj o pravni nasledstvenosti, legitimaciji v pravdnem postopku in mednarodnih odnosih z Italijo.
UPRS Sodba I U 787/2020-22 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo obveznost organa, da pri kombiniranem vračanju podjetja (v naravi in odškodnini) vedno preveri limit neto aktive kot zgornjo mejo celotne denacionalizacijske mase.
Sodba X Ips 73/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je odločba o odškodnini nepravilna, če ni predhodno ugotovljena neto aktiva podjetja in vrednost že vrnjenega premoženja v naravi.
Sodba I Up 1597/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za denacionalizacijo podjetij uporabljajo specialne določbe (34. do 41. člen ZDen), ki izključujejo uporabo splošnih pravil o valorizaciji premoženja.
sodba U 527/2006 — Upravno sodišče RS
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevka za vračilo premoženja, ki je pripadalo podržavljenemu podjetju, ni mogoče uveljavljati mimo okvira in pravil, ki jih za denacionalizacijo podjetij določa ZDen.
Sodba I Up 780/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo podržavljeno podjetje (parna žaga, stolarna in mlin) na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, zato je napačna uporaba pravil za vračanje posameznih nepremičnin namesto pravil za denacionalizacijo podjetja.
Sodba I Up 1147/2002 — Vrhovno sodišče