denacionalizacija pravnega posla
Sentenca
Za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo odtujeno s pravnim poslom, sklenjenim zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti, morata biti kumulativno izpolnjeni dve predpostavki: obstoj napake volje (zmota, grožnja, sila ali zvijača) in dejstvo, da je to protipravno ravnanje izviralo iz sfere državnega organa ali predstavnika oblasti (5. člen ZDen). Zgolj obstoj subjektivne zmote stranke pri sklepanju posla ne zadošča za utemeljenost zahtevka, če ni dokazana vzročna zveza med ravnanjem oblasti in sklenitvijo posla.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru predlagatelja nista uspela dokazati konkretnega zvijačnega ravnanja državnega organa ob sklenitvi darilne pogodbe, zato je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen.
Sklep II Ips 281/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost kupne pogodbe, sklenjene v postopku razlastitve, kot podlago za denacionalizacijo zaradi pritiska državnega organa.
Sklep II Ips 317/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so bili zakoni o razlastitvi in prisilnem prenosu iz let 1972 in 1980 pravni predpisi, ki so omogočali prisilne prenose nepremičnin v družbeno lastnino v smislu 3. in 4. člena ZDen.
Sklep II Ips 754/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za zavrnitev zahteve ne zadošča zgolj ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena po sprejetju ustave leta 1963, če se hkrati ne preveri veljavnost predpisov, na podlagi katerih je bil posel sklenjen.
Sklep II Ips 541/94 — Vrhovno sodišče