denacionalizacija stavbnega zemljišča

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je presojalo vprašanje identitete nepremičnine v primeru, ko so bile na podržavljenem zemljišču izvedene investicije, ki so zemljišče spremenile v gozdno cesto oziroma pot.

  UPRS sodba I U 1457/2015 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: Pravilnik o gozdnih prometnicah · 2. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah · 2. člen, odstavek 1 Pravilnik o gozdnih prometnicah · 2. člen, odstavek 1, točka 2 ZCes-1 · 2. člen ZCes-1 · 2. člen, odstavek 1 ZCes-1 · 2. člen, odstavek 1, točka 21 ZDen · 16. člen ZDen · 19. člen ZDen · 19. člen, odstavek 1 ZDen · 19. člen, odstavek 1, točka 3 ZDen · 2. člen ZDen · 25. člen ZDen · 32. člen ZDen · 32. člen, odstavek 2 ZDen · 65. člen

• Sodišče je poudarilo, da je treba obstoj pravice uporabe na stavbnem zemljišču pri denacionalizaciji dokazati z zemljiškoknjižnimi ali drugimi ustreznimi listinami, ne zgolj s sklicevanjem na izostanek prenosa pravice.

  sodba I U 19/2011 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 31. člen ZDen · 32. člen ZDen · 32. člen, odstavek 2

• Sodišče je razsodilo, da zgolj predložitev naznanilnega lista ne predstavlja zadostnega dokaza o prisilnem odvzemu pravice uporabe pri denacionalizacijskem zahtevku.

  Sodba I Up 989/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da predmet menjalne pogodbe ne more biti stavba brez zemljišča, zato samo zemljišče v takšnem primeru ne more biti samostojen predmet denacionalizacijskega zahtevka.

  Sodba I Up 448/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je za status zazidanega stavbnega zemljišča v postopku denacionalizacije odločilna dejanska pozidanost v času vračanja, ne glede na zakonitost gradnje.

  sodba U 98/2002 — Upravno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanski odvzem posesti brez ustrezne pravne podlage v 3. ali 4. členu ZDen ne predstavlja pravno priznanega temelja za denacionalizacijo.

  Sodba I Up 1107/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičenec do denacionalizacije, ker zemljišče ni bilo podržavljeno, pravico uporabe pa je pridobil z dedovanjem po očetu, kar ne izpolnjuje pogojev za vzpostavitev lastninske pravice po 31. členu ZDen.

  Sodba I Up 1121/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da odvzem zemljišča v letu 1979 na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. členu ZDen, in ob plačani odškodnini po neustreznem predpisu, ne more biti podlaga za denacionalizacijo.

  Sklep I Up 161/2000 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je šlo za vprašanje vračanja parcele, na kateri stoji lovska koča, kjer je sodišče zahtevalo odmero funkcionalnega zemljišča.

  Sodba I Up 354/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zemljišča, ki so kot zunanja ureditev avtoceste del javnega dobra, ni mogoče vrniti v naravi zaradi ovir po 19. členu ZDen.

  Sklep I Up 520/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo dolžnost upravnega organa, da v ugotovitvenem postopku pridobi vso relevantno dokumentacijo o podržavljenju in kasnejših pravnih poslih prenosa pravice uporabe, da bi pravilno ugotovil pravni status zemljišča.

  Sodba U 222/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da ZDen ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, kjer imajo pravico uporabe osebe, ki niso bile lastniki v času podržavljenja, zato takšna zahteva ni upravna stvar.

  Sodba U 18/95-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da pravica uporabe ni bila predmet zapuščinske obravnave ali vpisana v zemljiško knjigo, ne preprečuje prehoda pravice na dediče po samem zakonu.

  Sodba U 96/95-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora organ v primerih, ko je bilo zemljišče po podržavljenju nezakonito pozidano z garažami, parcelacijo izvesti še pred dokončno odločitvijo o vrnitvi nepremičnine in odmeri odškodnine.

  Sodba U 667/93-7 — Vrhovno sodišče

• Tožnica ni bila upravičenka, saj je sporno zemljišče pridobila s kupoprodajno pogodbo po podržavljenju, zato ni izpolnjevala pogojev za denacionalizacijo.

  Sodba U 360/93-6 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva zavržena, ker je bilo zemljišče razlaščeno na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968, ki ni naveden med predpisi za denacionalizacijo v 3. členu ZDen.

  Sodba U 1295/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da pravni nasledniki, ki so nepremičnino pridobili s pravnim poslom (darilno pogodbo), niso upravičenci do vzpostavitve lastninske pravice po 31. členu ZDen.

  Sodba U 1089/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrženje zahteve za vzpostavitev lastninske pravice v korist oseb, ki so nepremičnino pridobile na podlagi kupoprodajne pogodbe z občino kot nadomestilo za drugo zemljišče.

  Sodba U 637/93-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da upravni organi v denacionalizacijskem postopku ne morejo ponovno presojati veljavnosti pravnih poslov (npr. kupoprodajnih pogodb), sklenjenih pred podržavljenjem, če so bila ta vprašanja že pravnomočno rešena v preteklih sodnih postopkih.

  Sodba U 1411/93-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da dedič, ki je pravico uporabe na zemljišču pridobil s sklepom o dedovanju, nima statusa upravičenca za denacionalizacijo po 31. členu ZDen.

  Sodba U 720/93-4 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru denacionalizacija ni bila mogoča, ker je bilo zemljišče razlaščeno na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968, torej po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963.

  Sodba U 731/92-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnika, ki sta nepremičnino pridobila s pogodbo kot pravna naslednika stanovanjske zadruge, nista upravičenca do denacionalizacije v smislu vzpostavitve lastninske pravice.

  Sodba U 870/92-4 — Vrhovno sodišče

Viri