denacionalizacija stavbnih zemljišč
Sentenca
Nepremičnine, ki predstavljajo javno dobro in so kot take izvzete iz pravnega prometa, ni mogoče vrniti v naravi v postopku denacionalizacije (19. člen ZDen). Ker na zemljiščih, ki spadajo v sklop javne ceste, ni mogoče pridobiti lastninske pravice, takšna zemljišča ne morejo biti predmet vračanja, saj bi bila v nasprotju s pravnim režimom javnega dobra. Upravni organ je dolžan v postopku ugotoviti dejansko stanje glede namembnosti zemljišča in preveriti obstoj ovir za vračanje v naravi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je bila gradnja rekreacijskega centra na spornih zemljiščih na podlagi veljavnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja že začeta, kar izključuje vračilo v naravi.
Sodba I Up 1423/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena, ker nepremičnine niso bile odvzete s prisilnim posegom države, temveč so bile predmet predhodnih odplačnih pravnih poslov in dedovanja.
Sodba I Up 421/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sta tožnika zaradi odplačnega prenosa pravice uporabe na tretjo osebo leta 1965 izgubila pravico do denacionalizacije navedenih parcel.
Sodba I Up 230/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pogodba, sklenjena leta 1986, ki je nadomeščala razlastitev, ni podlaga za denacionalizacijo, saj ni bila sklenjena na podlagi predpisov, ki jih ZDen priznava kot podlago za podržavljenje.
Sklep I Up 125/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da statusa zemljišča kot zazidanega ni mogoče priznati, če prejšnji lastnik ni imel lastninske pravice na objektu, ki je bil podlaga za takšno kvalifikacijo.
Sklep I Up 155/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba preveriti, ali parcela, ki je predmet denacionalizacije, spada v sklop javne ceste, kar predstavlja oviro za vračanje v naravi.
Sodba I Up 324/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravičenke ni mogoče prikrajšati za pravico do ustrezne odškodnine zaradi nemožnosti predložitve formalnega akta o namembnosti zemljišča v času zaplembe.
Sodba U 744/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje denacionalizacije zemljišča, podržavljenega na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957, kjer je bila odločilna kultura zemljišča (njiva) v času razlastitve.
Sodba U 906/95-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo po ločenem vrednotenju gostinskega objekta, gospodarskega poslopja in prizidka, saj je bila nepremičnina podržavljena kot enovita celota.
Sodba U 1150/93-8 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za vzpostavitev lastninske pravice na zemljišču, ker tožnik kot pravni naslednik ni imel statusa denacionalizacijskega upravičenca po 31. členu ZDen.
Sodba U 962/92-4 — Vrhovno sodišče