denacionalizacija z nadomestnim zemljiščem
Sentenca
Denacionalizacija v obliki nadomestnega zemljišča predstavlja eno izmed oblik odškodnine za odvzeto premoženje, katere izvedba je dopustna le ob doseženem soglasju volj med zavezancem in upravičencem (tretji odstavek 42. člena ZDen). Brez sklenjenega sporazuma med strankama o nadomestnem zemljišču upravni organ nima pravne podlage za prisilno dodelitev takšne oblike odškodnine, temveč mora v primeru nemožnosti vrnitve premoženja v naravi odločiti o odškodnini v obliki obveznic ali denarja.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker upravičenec ni sklenil sporazuma o nadomestnem zemljišču in ni pristal na odškodnino v obveznicah, čeprav podržavljenega zemljišča zaradi zazidanosti ni bilo mogoče vrniti v naravi.
UPRS sodba U 1341/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za priznanje nadomestnega zemljišča kot oblike denacionalizacije nujno soglasje zavezanca, ne glede na razpoložljivost zemljišč na območju.
Sodba U 1752/94 — Vrhovno sodišče