denacionalizacija zadružnega premoženja
Sentenca
Denacionalizacija zadružnega premoženja se presoja po določbah Zakona o zadrugah (ZZad), ki v 65. in 66. členu avtonomno ureja predmet denacionalizacije in upravičence. Za presojo načina podržavljenja zadružnega premoženja se določbe Zakona o denacionalizaciji (ZDen) o splošnih pogojih podržavljenja ne uporabljajo neposredno, saj ZZad predstavlja specialno ureditev za vračanje premoženja zadružnih organizacij, ki je bilo po 9. 5. 1945 podržavljeno brez nadomestila.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da upravni organ ni zadostno utemeljil, da je bilo premoženje izvorno zadružno in da je bil odvzem zaradi likvidacije posledica sistemskega krivičnega ravnanja.
UPRS Sodba I U 2758/2017-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepremičnine, pridobljene v letu 1956, ne morejo biti predmet denacionalizacije, ker ne predstavljajo premoženja, ki je bilo zadrugi odvzeto v postopku likvidacije leta 1946.
Sodba I Up 441/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo fizičnih oseb za vrnitev premoženja bivše zadruge, saj niso izkazale pravne subjektivitete kot naslednice zadruge, hkrati pa člani zadruge niso upravičeni do vrnitve premoženja, ki so ga vložili kot deleže.
Sodba I Up 797/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zahtevo za denacionalizacijo v primeru, kjer je bilo premoženje naknadno odplačno preneseno na druge pravne subjekte, zaradi česar pogoji za denacionalizacijo po ZZad niso bili izkazani.
sodba in sklep U 945/2004 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je predmet vrnitve premoženja po 65. členu ZZad tudi premoženje, ki je brezplačno prešlo na drugega uporabnika.
Sodba I Up 99/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je ZZad glede vprašanj upravičencev in predmeta denacionalizacije specialen predpis v razmerju do ZDen.
Sodba I Up 1002/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena, ker je bila prvotna odločba o nacionalizaciji zadružnega premoženja že predhodno pravnomočno razveljavljena oziroma izrečena za nično.
Sodba U 481/96 — Vrhovno sodišče