denacionalizacijski postopek
Sentenca
Pravica do denacionalizacije je vezana na izpolnitev pogojev, določenih v 3. in 4. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Če je bila prejšnjemu lastniku nepremičnina odvzeta na podlagi predpisa, ki ni naveden v teh določbah, ali če je bila za odvzem izplačana odškodnina po predpisih, ki ne utemeljujejo denacionalizacije, za uvedbo denacionalizacijskega postopka ni pravne podlage.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik je neuspešno zahteval odškodnino kot razliko med vrednostjo prejete odškodnine po ZDen in tržno vrednostjo nepremičnine, saj je o celotnem razmerju že pravnomočno odločeno z odločbo o denacionalizaciji.
VSL Sodba in sklep I Cp 355/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se zgodovinski viri (zborniki) ne smejo interpretirati izven konteksta časa, na katerega se nanašajo, in da prenehanje mandata na podlagi dekreta ne pomeni prostovoljnega razpolaganja s premoženjem.
UPRS sodba in sklep I U 1443/2015 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek zavrnjen, ker upravičenec ni dosegel sporazuma o nadomestni nepremičnini, hkrati pa je zavrnil odškodnino v obliki obveznic.
sodba IV U 238/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za presojo podlage podržavljenja (Odlok AVNOJ-a) pristojen upravni organ, zato kasnejša odločba o državljanstvu ne more biti podlaga za obnovo nepravdnega postopka o vrnitvi premoženja.
Sklep II Ips 126/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je v pravdnem postopku neuspešno uveljavljala ničnost kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka, z namenom doseči vrnitev v naravi.
VSM sodba I Cp 1810/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tožnika v denacionalizacijskem postopku ne moreta uveljavljati zahtevkov zaradi domnevne vrednostne neenakosti stanovanj, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz podržavljenja.
Sodba X Ips 349/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nadomestna nepremičnina ni subsidiarna oblika denacionalizacije in da mora stranka modificirati svoj zahtevek, če prvotno zahtevana oblika vračanja (npr. vrnitev v naravi) ni mogoča.
Sodba I Up 1108/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za odškodnino v obliki obveznic za razliko v solastninskih deležih, ki naj bi nastala zaradi vrednostno neenakega izločevanja stanovanj iz nacionalizacije.
Sodba I Up 1057/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjski organ ni upošteval naknadno urejenih lastninskih razmerij med dediči, kar je vplivalo na pravilnost določitve solastniških deležev na podržavljenih nepremičninah.
Sklep I Up 1048/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožniki v denacionalizacijskem postopku ne morejo izpodbijati veljavnosti zemljiškoknjižnih vpisov, ki so podlaga za odločanje o pravicah na nepremičninah.
Sodba I Up 985/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek za denacionalizacijo v obliki nadomestnega zemljišča utemeljeno zavrnjen, ker stranka ni sklenila sporazuma z zavezancem in zahtevka ni pravočasno spremenila v vračilo z obveznicami SOD.
Sodba I Up 485/2002 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bil zahtevek zavrnjen, ker upravičenec ni spremenil zahtevka za vračilo v obliki nadomestnega zemljišča, čeprav poravnava z zavezancem ni bila sklenjena in vračilo v naravi ni bilo mogoče.
Sodba I Up 19/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ločeno obravnavanje zahtevkov za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega z arondacijo, in premoženja, odvzetega s zaplembo, ne krši ustavnih pravic pritožnika.
-
Sodišče je poudarilo, da v denacionalizacijskem postopku ni mogoče izpodbijati zakonitosti predhodnih razlastitvenih odločb.
Sodba I Up 1005/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo pristojnosti v denacionalizacijskem postopku in poudarilo, da obveznost prenosa zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS po ZLPP ni stvar denacionalizacijskega odločanja.
Sodba I Up 1038/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za uvedbo postopka, ker so bila zemljišča prenesena v družbeno lastnino na podlagi kupne pogodbe in predpisov o kompleksni graditvi, za kar je bila lastnikom že izplačana kupnina in odškodnina.
Sodba I Up 1075/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da medsebojna razmerja med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Slovensko odškodninsko družbo glede poravnavanja obveznosti niso predmet denacionalizacijskega odločanja.
Sklep II Ips 46/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je odvzem zemljišča na podlagi predpisa, ki ni naštet v 3. ali 4. členu ZDen, zadosten temelj za denacionalizacijo.
Sodba I Up 968/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ v postopku denacionalizacije ne sme samostojno presojati zakonitosti akta o podržavljenju.
Sodba U 243/94-10 — Vrhovno sodišče