denacionalizacijski upravičenec

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da je za presojo upravičenosti do odškodnine po LAG pomembno, ali je posamezni dedič imel možnost pridobiti odškodnino glede na lastne okoliščine, neodvisno od statusa drugih dedičev.

  UPRS Sodba IV U 187/2019-13 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZDen · 9. člen

• Sodišče je poudarilo, da pri premoženju, odvzetem na podlagi Odloka AVNOJ, ni šlo za avtomatizem pri vračanju lastninske pravice, temveč je bila potrebna aktivna vložitev zahteve po ZRP.

  UPRS Sodba in sklep I U 1844/2018-40 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 3. člen

• V obravnavanem primeru tožeča stranka ni uspela izkazati lastništva delnic v podržavljeni družbi, saj navedbe v poslovni knjigi niso predstavljale neposrednega dokaza o lastništvu, temveč le indic o funkciji v upravnem organu družbe.

  UPRS Sodba in sklep IV U 122/2016-16 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 9. člen

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker bivša lastnica v času podržavljenja ni bila jugoslovanska državljanka, vlagateljica pa kot nečakinja ni izpolnjevala pogojev za status upravičenke po dednem redu.

  UPRS Sodba IV U 159/2017-12 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 12. člen ZDen · 9. člen ZDen · 9. člen, odstavek 1

• V obravnavanem primeru prejšnji lastnik ni izkazal zahteve za vrnitev premoženja po ZRP, zato zemljišče v času zaplembe ni bilo njegova last.

  UPRS Sodba in sklep I U 2367/2017-52 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: prečiščeno besedilo · 68. člen URS · 14. člen URS · 2. člen URS · 22. člen ZDen · 3. člen ZDen · 3. člen, 1. odstavek ZDen · 3. člen, 1. odstavek, 22. odstavek ZUP · 214. člen

• V konkretnem primeru je bila zahteva zavrnjena zaradi uporabe določb o FIP, vendar sodišče opozarja na nepopolno obrazložitev pogojev, ki bi to utemeljevali.

  UPRS sodba I U 738/2016 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZDen · 9. člen ZUP · 214. člen

• Sodišče je presodilo, da je bila Finančna in izravnalna pogodba (FIP) s pripadajočo avstrijsko zakonodajo (UVEG, KVSG) ustrezna podlaga za izključitev denacionalizacije bivšega lastnika, ki je imel možnost pridobiti odškodnino od Republike Avstrije.

  UPRS sodba I U 752/2015 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• Sodišče je presojalo, ali sta bila upravičenca upravičena do odškodnine od tuje države na podlagi Avstrijske državne pogodbe, pri čemer je bila odločilna okoliščina njuno državljanstvo v času podržavljenja.

  UPRS sodba IV U 172/2014 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• Sodišče je potrdilo, da se FIP (Sporazum o odškodnini za premoženje) upošteva kot pravni vir za presojo pravice do odškodnine od tuje države, tudi če Jugoslavija ni bila njegova neposredna pogodbena stranka.

  UPRS sodba II U 66/2014, enako tudi II U 241/2014 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• Sodišče je poudarilo, da zgolj sklepanje o državljanstvu na podlagi poroke in skupnega prebivanja z možem ne zadostuje za izkazovanje statusa denacionalizacijskega upravičenca.

  VSRS Sodba X Ips 288/2013 in X Ips 289/2013 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 9. člen

• Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je upravni organ napačno tolmačil pogoj državljanstva za denacionalizacijskega upravičenca in neutemeljeno zahteval neprekinjeno državljanstvo do uveljavitve ZDRS.

  UPRS sodba I U 1749/2013 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 12. člen ZDen · 9. člen ZDen · 9. člen, odstavek 1

• Sodišče je pojasnilo, da se 4. odstavek 9. člena ZDen ne uporablja splošno za vse primere ugotavljanja državljanstva, temveč je omejen na specifične kategorije oseb, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po posebnem zakonu o oficirjih in pripadnikih okupatorskih formacij.

  UPRS sodba I U 475/2013 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 9. člen

• Sodišče je poudarilo, da je za odločitev o denacionalizaciji bistveno ugotoviti, ali bi dediči lahko uveljavljali odškodnino po mednarodnih pogodbah, ne glede na njihov status denacionalizacijskega upravičenca po ZDen.

  UPRS sodba I U 1992/2012 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da vlagatelja nista imela možnosti pridobiti odškodnine na podlagi Finančne in izravnalne pogodbe ter Zakona o izgnanskih in preseljenskih odškodninah, zato jima statusa upravičencev ni bilo mogoče odreči.

  sodba IV U 10/2012 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• Sodišče je pojasnilo, da razmerja med upravičencem in tretjimi osebami glede razpolaganja s premoženjem ne preprečujejo postopka vračanja premoženja v denacionalizaciji, temveč se rešujejo v ločenih civilnopravnih postopkih.

  sodba IV U 61/2011 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 3. člen ZDen · 9. člen

• Sodišče je potrdilo, da zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena, če prejšnja lastnica in njeni pravni nasledniki ne izpolnjujejo pogoja državljanstva, kot je določen v 9. členu ZDen.

  sodba I U 1168/2011 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 60. člen ZDen · 63. člen ZDen · 9. člen ZDen · 9. člen, odstavek 1

• Sodišče je potrdilo, da je pravnomočna odločba o ugotovitvi državljanstva, ki potrjuje odsotnost državljanstva po 28. 8. 1945, odločilna za zavrnitev zahtevka za denacionalizacijo.

  sodba I U 774/2011 — Upravno sodišče

• Tožeča stranka v postopku ni dokazala pravnega nasledstva po osebi, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine v času podržavljenja.

  sodba III U 451/2010 — Upravno sodišče

• V obravnavanem primeru tožeča stranka ni uspela izkazati pravnega nasledstva po osebi, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine v času podržavljenja.

  sodba III U 460/2010 — Upravno sodišče

• Tožeča stranka ni izkazala pravnega nasledstva po osebi B.B., ki je bila v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica parcele v času podržavljenja, zato njen zahtevek ni utemeljen.

  sodba III U 454/2010 — Upravno sodišče

• V obravnavanem primeru vlagateljica ni dokazala, da je bila sporna parcela nacionalizirana njenemu pravnemu predniku, zato ni bila upravičena do vložitve zahteve.

  sodba III U 459/2010 — Upravno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da razlaščenka v času podržavljenja ni imela jugoslovanskega državljanstva.

  sodba I U 1409/2010 — Upravno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da se za prejšnjega lastnika, ki je bil državljan druge države nekdanje Jugoslavije, zahteva izkaz vzajemnosti, pri čemer se določbe 12. člena ZDen ne nanašajo na te primere.

  Sodba X Ips 24/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da meddržavna pogodba med Slovenijo in Hrvaško ne preprečuje denacionalizacijskih zahtevkov za vrnitev premoženja zadružnih zvez, če je izkazana pravna kontinuiteta zadružnih podjetij.

  sodba III U 478/2009 — Upravno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da so spremembe ZDen iz leta 1998, ki so različno uredile položaje upravičencev, skladne z ustavo in zakonom.

  Sklep II Ips 236/2009 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da družbeniki niso upravičenci do denacionalizacije, če je bilo premoženje podržavljeno družbi kot pravni osebi, kar izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov in odločb o podržavljenju.

  Sodba I Up 1603/2006 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali dedičema po pokojni lastnici pripada status upravičenca, glede na to, da njuno jugoslovansko državljanstvo po 9. 5. 1945 ni bilo zanesljivo izkazano.

  Sodba I Up 782/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičenec, ker ni bil lastnik podržavljenega premoženja, hkrati pa razlaščeni samostan ob uveljavitvi ZDen ni deloval na območju Republike Slovenije.

  Sodba X Ips 878/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo kumulativnost pogojev lastništva ob podržavljenju in dejanskega delovanja pravne osebe na ozemlju RS ob uveljavitvi zakona.

  Sodba I Up 30/2005 — Vrhovno sodišče

• V obravnavani zadevi je bila presoja upravičenosti vezana na ugotavljanje državljanstva oseb nemške narodnosti, pri čemer je bila ključna domneva o nelojalnosti zaradi članstva v organizacijah, kot je bila Štajerska domovinska zveza.

  Sodba X Ips 604/2007 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo z odločbo upravnega organa ugotovljeno, da oseba ob podržavljenju ni imela jugoslovanskega državljanstva.

  Sodba I Up 45/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da se določbe o prepovedi razlikovanja na podlagi državljanstva iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) ne nanašajo na ugotavljanje državljanstva za potrebe denacionalizacije, saj ta ne predstavlja prometa premoženja v smislu prava EU.

  sodba in sklep U 1981/2005 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 63. člen ZDen · 63. člen, odstavek 3

• Sodišče je presodilo, da je bila dejanska pravna podlaga za podržavljenje 7. a člen ZNZGP, čeprav je bila v prvotni odločbi iz leta 1948 napačno navedena pravna podlaga.

  sodba U 292/2006 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 3. člen

• V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da se učinki zahteve za denacionalizacijo raztezajo na tožnico, ker je njen pravni položaj v postopku varoval drug dedič, čeprav tožnica sama zahteve ni vložila v zakonskem roku.

  sodba U 1258/2006 — Upravno sodišče

• Sodišče je razlagalo pravni položaj naslednikov v primerih, ko je bil prvotni lastnik razglašen za mrtvega pred ključnimi datumi podržavljenja.

  sodba in sklep U 869/2006 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 11. člen ZDen · 61. člen ZDen · 64. člen

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni izkazala statusa upravičencev, ker osebi, po katerih je zahtevala denacionalizacijo, nista izpolnjevali pogoja jugoslovanskega državljanstva v času podržavljenja.

  sodba U 166/2006 — Upravno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da pravnomočnost delne odločbe o statusu upravičenca ne učinkuje zoper osebo, ki ji ta odločba ni bila vročena in ji je bila s tem odvzeta možnost uveljavljanja ugovorov v pritožbenem postopku.

  sodba U 345/2005 — Upravno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odpis in pripis zemljišč na podlagi naznanilnih listov po Zakonu o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih ne more biti samostojna podlaga za denacionalizacijo, če ni izkazana predhodna nacionalizacija po ZNNZ.

  Sodba I Up 1370/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo status Župnije I. kot upravičenke do vračila nepremičnine, ki je bila predmet nacionalizacije.

  Sodba I Up 864/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da razlikovanje med upravičenci na podlagi državljanstva v času podržavljenja ni nedopustno, saj je zakonodajalec za takšno ureditev imel stvarno utemeljen razlog.

  Up-243/05

  Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 22. člen URS · 30. člen URS · 33. člen ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1

• Sodišče je zavrnilo zahtevka fizičnih oseb (delničarjev) za vrnitev premoženja, ki je bilo podržavljeno pravni osebi.

  Sodba I Up 1122/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da pogoj vzajemnosti ni podan v razmerju do Republike Hrvaške, saj slovenski državljani v tej državi ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci.

  VSL sklep II Cp 970/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da je sklep o dedovanju javna listina, ki je v denacionalizacijskem postopku ni mogoče izpodbijati, temveč se jo mora upoštevati kot dokaz o lastništvu.

  Sodba I Up 1108/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo lastništvo osebi, ki je bila dejanski lastnik na podlagi zadolžne izjave in zakupne pogodbe, čeprav je bila odločba o podržavljenju izdana na drugo osebo.

  Sodba I Up 518/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo status upravičenca, ki je imel jugoslovansko in srbsko republiško državljanstvo, v kontekstu neobstoja vzajemnosti z Republiko Srbijo oziroma Zvezno republiko Jugoslavijo.

  Sodba I Up 448/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da se 4. odstavek 9. člena ZDen ne uporabi, če je bila zaplemba premoženja izrečena kot kazenska sankcija skupaj z izgubo državljanstva, saj odvzem državljanstva ni bil pravni razlog za zaplembo.

  sodba U 2306/2002 — Upravno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je Cistercijanska opatija Stična kot del cistercijanskega reda aktivno legitimirana za vložitev zahteve za denacionalizacijo na podlagi cerkvenega pravnega nasledstva.

  Sodba in sklep U 620/2001 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 14. člen ZDPra · 17. člen ZDPra · 18. člen ZDPra · 20. člen ZDPra · 7. člen ZUS · 18. člen ZUS · 18. člen, odstavek 2

• V konkretnem primeru je bilo sporno vprašanje vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško za hrvaško državljanko kot denacionalizacijsko upravičenko.

  Sodba U 2027/2002 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen-B · 1. člen ZDen-B · 27. člen

• Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne more ponovno ugotavljati državljanstva, če je bilo to že pravnomočno odločeno v drugem postopku, razen v okviru dokazovanja statusa upravičenca preko posebnih okoliščin iz 9. člena ZDen.

  UPRS sodba U 512/2002 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 9. člen

• Sodišče je razsodilo, da pridobitev avstrijskega državljanstva pred datumom ratifikacije Državne pogodbe (28. 11. 1955), vendar po trenutku podržavljenja premoženja, ne izključuje osebe iz kroga denacionalizacijskih upravičencev.

  sodba U 313/2001 — Upravno sodišče

• V obravnavanem primeru je šlo za presojo menjalne pogodbe iz leta 1969, kjer je sodišče zahtevalo dokaz o povezanosti z arondacijskim kompleksom 'P. Š.' za priznanje statusa podržavljenega premoženja.

  Sklep II Ips 411/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo status upravičenca osebi, ki je pravico uporabe pridobila z darilno pogodbo po nacionalizaciji nepremičnin, čeprav je bila ta oseba le imetnik pravice uporabe in ne formalni lastnik.

  Sodba I Up 1023/2002 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo s pravnomočnima odločbama ugotovljeno, da pravni prednici v času podržavljenja nista imeli jugoslovanskega državljanstva.

  Sodba I Up 1146/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da ZDen ne ureja vprašanja upravičenstva v primerih, ko je bilo premoženje podržavljeno osebi, ki je umrla po 28. 8. 1945, zato je treba pri določitvi upravičenca izhajati iz akta o podržavljenju samega.

  sodba U 1149/2002 — Upravno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da se za dejanski odvzem iz posesti šteje tudi zmanjšanje obsega zemljišč zaradi pomikanja trase ceste v podržavljena zemljišča.

  sodba U 1349/2001 — Upravno sodišče

• Status upravičencev je bil odvisen od dokazila o državljanstvu ZDA v času podržavljenja in na dan podpisa mednarodnega sporazuma.

  Sodba in sklep U 1981/2001 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZDen · 3. člen ZDen · 4. člen ZDen · 5. člen ZUP · 219. člen

• Sodišče je izpostavilo, da je treba pri presoji upravičenosti upoštevati vse možne pravne naslove za pridobitev lastninske pravice, vključno z gradnjo na podlagi dovoljenja.

  sodba in sklep U 1446/2001 — Upravno sodišče

• Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da je izključitev kupcev nacionaliziranih zemljišč iz denacionalizacijskega postopka protiustavna, če so te osebe pridobile pravico uporabe pred odvzemom.

  Up-151/01

  Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 22. člen URS · 33. člen ZUstS · 59. člen, odstavek 1

• Sodišče v upravnem sporu o denacionalizaciji ne more ponovno obravnavati vprašanja državljanstva, če je bilo o tem že pravnomočno odločeno v posebnem postopku ugotavljanja državljanstva.

  sodba U 1154/2001 — Upravno sodišče

• Sodišče je presodilo, da darilna pogodba, sklenjena pod pritiskom zaradi strahu pred odvzemom zemlje brez nadomestila, ne preprečuje denacionalizacije, čeprav je upravičenka pridobila pravico do kmečke oskrbnine.

  Sklep II Ips 132/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je upoštevalo razveljavitev 20. člena ZDen-B s strani Ustavnega sodišča, kar je povzročilo ponovno veljavnost prvotnega besedila 78. člena ZDen glede trenutka uvedbe dedovanja.

  sodba in sklep U 374/2001 — Upravno sodišče

• Sodišče je presodilo, da prodaja nepremičnine na podlagi kupne pogodbe predstavlja konzumacijo lastninske pravice, ne pa podržavljenje, tudi če je zakon v tistem času omejeval odtujevanje.

  Up-139/01

  Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 33. člen ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker vlagateljica ni predložila zahtevanega potrdila o državljanstvu prejšnjega lastnika, kar je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahtevka.

  sodba U 2021/2000 — Upravno sodišče

• Statusa upravičenca ne vzpostavi darilna pogodba z državo, ki ni bila zemljiškoknjižno izvedena, če je bilo premoženje pred tem že veljavno odtujeno tretjim osebam in kasneje podržavljeno z odločbo o agrarni reformi.

  Sklep II Ips 149/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da 5. člen ZDen ni samostojna podlaga, temveč je vezan na časovne okvire, določene v 3. in 4. členu ZDen, kar je potrjeno tudi s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS.

  VSL sklep II Cp 1300/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da tožnica ni denacionalizacijska upravičenka, saj je pravico uporabe na spornem zemljišču pridobila šele z dedovanjem, kar ne ustreza pogojem iz 31. člena ZDen.

  Sklep I Up 193/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zmotno štelo, da je za status upravičenca odločilna zgolj formalna odločba o prenosu v družbeno lastnino, namesto da bi presojalo dejanski prehod premoženja v okviru določb ZDen.

  Sklep I Up 253/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zgolj splošno politično ozračje v času po letu 1963 ni zadosten razlog za razveljavitev pogodbe, s katero je lastnik prostovoljno prepustil nepremičnino v zameno za preživnino.

  VSL sklep II Cp 1336/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presojalo, ali je bila kupnina za kmetijsko zemljišče, prodano leta 1965, dejansko višja od 30 % njegove vrednosti, pri čemer je bila sporna opredelitev zemljišča kot kmetijskega ali stavbnega.

  VSL sklep II Cp 1204/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZDen · 4. člen ZDen · 5. člen ZDen · 90. člen ZDen · 90. člen, odstavek 2

• Sodišče je potrdilo, da je bila upravičenka do denacionalizacije prikrajšana v dveh korakih, saj je bila prisiljena v sklenitev menjalne pogodbe, kasneje pa še v prodajo nadomestne nepremičnine zaradi grožnje z arondacijo.

  Sklep II Ips 20/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da sklenitev kupne pogodbe z diktirano nizko ceno v letu 1947 ni bila posledica ustrahovanja ali psihičnega pritiska državnih organov, temveč vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.

  VSL sklep II Cp 2092/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presojalo status upravičenca v primeru, kjer je bila kupna pogodba za nepremičnino naknadno razglašena za nično, zaradi česar je bila nepremičnina podržavljena prvotnemu lastniku, ne pa kupcu.

  Sodba U 275/96 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena, ker je premoženje prešlo v državno last na podlagi Uredbe o dopolnitvi uredbe o prisilni izterjavi davkov, kar ni štelo za prisilno sistemsko podržavljenje.

  Sodba U 366/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da pridobitev nepremičnine z darilno pogodbo po trenutku podržavljenja ne vzpostavlja položaja denacionalizacijskega upravičenca za pridobitelja.

  Sodba VI Ips 5/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da razlastitev na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957 ne predstavlja podlage za denacionalizacijo, saj ta zakon ni naveden med predpisi iz 3. člena ZDen, hkrati pa je bila za zemljišče izplačana odškodnina.

  Sodba U 791/95 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru pritožnikoma ni bilo mogoče priznati statusa upravičencev, ker je bilo premoženje podržavljeno na podlagi odloka iz leta 1989, torej po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963.

  Up-67/97

  Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 33. člen ZDen · 31. člen ZDen · 32. člen ZDen · 4. člen ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1

• V obravnavanem primeru je tožnik moral izkazati pravno nasledstvo po osebi, katere premoženje je bilo predmet podržavljenja, saj sam ni imel statusa neposrednega upravičenca.

  Sodba U 159/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo primer, kjer je upravičenec zemljišče odstopil občini v zameno za del podržavljenega poslovnega prostora na podlagi menjalne pogodbe.

  Sodba U 1653/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je za status upravičenca odločilna pravnomočna odločba o podržavljenju, ne glede na kasnejši vpis v zemljiško knjigo.

  Sodba U 1175/95-4 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru tožnik ni bil upravičenec, saj sta bili lastnici podržavljenega premoženja drugi osebi, tožnik pa je poskušal izpodbijati zakonitost akta o podržavljenju.

  Sodba U 236/94-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da je za presojo upravičenosti nujna valorizacija prejete odškodnine in primerjava s tržno vrednostjo nepremičnine v času podržavljenja.

  Sodba U 836/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo status upravičenke optantki, katere premoženje je bilo med okupacijo prodano prek nemškega preselitvenega urada, saj je bila kasneje ta prodaja pravno neveljavna, premoženje pa podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ.

  Sodba U 692/95-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri ugotavljanju upravičenca treba upoštevati tudi dokaze o dejanskem lastninskem stanju, če se akt o podržavljenju ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem.

  Sodba U 1765/94-10 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo status organizacije katoliške cerkve kot denacionalizacijskega upravičenca v zvezi z zahtevkom za grajski kompleks.

  Sodba U 1276/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da delničar ne more zahtevati denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene delniški družbi, saj je predmet denacionalizacije v takšnem primeru lahko le delniški kapital.

  Sodba U 1658/94-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dokazila o uporabi prostorov ali sodelovanju pri gospodarjenju s stavbo ne zadoščajo za izkazovanje lastninske pravice, če ni predložen akt o podržavljenju ali drug ustrezen dokaz o lastništvu.

  Sodba U 1407/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da potrdilo o smrti, izdano v ZDA, ne predstavlja ustreznega dokaza o jugoslovanskem državljanstvu, ki je ključno za status upravičenca.

  Sodba U 1317/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev zahteve za denacionalizacijo, ker je bilo predmetno premoženje odvzeto na podlagi 7/a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij.

  Sodba U 1798/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da se za premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ne more zahtevati denacionalizacija.

  Sodba U 1525/94-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo upravičenost do denacionalizacije za zemljišče, podržavljeno na podlagi odloka, izdanega na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, ki ni bil vključen v taksativni seznam 3. člena ZDen.

  Sodba U 1455/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da oseba, ki je bila v času podržavljenja italijanski državljan in je prebivala v Italiji, ne izpolnjuje pogojev za denacionalizacijskega upravičenca.

  Sodba U 234/94-4 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru prejšnji lastnik ni bil upravičenec, ker je bil ves čas državljan Kraljevine Italije in ni pridobil jugoslovanskega državljanstva, prav tako pa ni izpolnjeval pogojev za priznanje statusa na podlagi bivanja na območju cone B.

  Sodba U 1322/94 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bil upravičenec razglašen za mrtvega pred pravnomočnostjo odločbe o zaplembi, zato so kot upravičenci nastopili njegovi pravni nasledniki.

  Sodba U 1305/93-7 — Vrhovno sodišče

• Tožeča stranka ni bila pravna naslednica prejšnjih lastnikov, temveč je svojo zahtevo utemeljevala na kupoprodajni pogodbi, kar po ZDen ne zadostuje za status upravičenca.

  Sodba U 1681/93-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da dediči ne morejo zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na stavbnem zemljišču, če je bila prvotnemu upravičencu podržavljena zgolj pravica uporabe, saj 31. člen ZDen to pravico omejuje na izvornega upravičenca.

  Sodba U 205/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da imetniki posestnih pravic in pravic užitka niso upravičenci do denacionalizacije, če niso bili vpisani kot lastniki v zemljiški knjigi.

  Sodba U 988/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za vzpostavitev lastninske pravice v korist pravnih naslednikov, ki so pravico uporabe na zemljišču pridobili šele z dedovanjem po podržavljenju.

  Sodba U 1026/93 — Vrhovno sodišče

• Tožniki, ki so pravico uporabe na nacionaliziranih zemljiščih pridobili s pravnimi posli ali dedovanjem, niso upravičenci po 31. členu ZDen, temveč imajo le položaj stranke v postopku.

  Sodba U 611/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevo dedinje za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ker ni izkazala statusa pravne naslednice upravičenj na nepremičnini.

  Sodba U 1518/93-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da tožnik, ki je pravico uporabe na podržavljenem zemljišču pridobil s pravnim poslom (darilno pogodbo) od prejšnje lastnice, ni upravičenec do denacionalizacije.

  Sodba U 408/93-6 — Vrhovno sodišče

• Tožnik ni bil upravičen do denacionalizacije, ker je izkazal zgolj posest zemljišč agrarne skupnosti, ne pa tudi vknjižene solastninske pravice v času podržavljenja.

  Sodba U 1101/92-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik kot dedič ni upravičenec do denacionalizacije stavbnega zemljišča, ki je bilo podržavljeno njegovi materi.

  Sodba U 613/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da pravni nasledniki, ki niso denacionalizacijski upravičenci in so pravico uporabe pridobili s pogodbo, ne morejo uveljavljati vzpostavitve lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku.

  Sodba U 700/92-5 — Vrhovno sodišče

Viri