denarna kazen
Sentenca
Denarna kazen se izreka z določitvijo števila dnevnih zneskov, ki jih sodišče pomnoži z višino dnevnega zneska, določenega glede na premoženjske razmere storilca (47. člen KZ-1). Pri določitvi števila dnevnih zneskov sodišče upošteva splošna pravila o odmeri kazni, pri čemer število ne sme biti manjše od deset in ne večje od tristo šestdeset, oziroma do tisoč petsto pri kaznivih dejanjih iz koristoljubnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožbeni očitki o neupoštevanju premoženjskih okoliščin pri določitvi števila dnevnih zneskov niso utemeljeni, saj se premoženjske razmere upoštevajo le pri višini dnevnega zneska, ne pa pri določitvi njihovega števila.
VSC Sodba I Kp 9685/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odločanju o sankciji upoštevalo, da obdolženec prejema le socialno pomoč, zaradi česar nima finančnih sredstev za plačilo denarne kazni.
VSM Sodba IV Kp 42360/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri odmeri denarne kazni za kaznivo dejanje ni vezano na višino sankcij, ki bi bile za istovrstno ravnanje predpisane v Zakonu o varnosti cestnega prometa, če bi bilo to opredeljeno kot prekršek.
VSK sodba Kp 115/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri konkretni odmeri denarne kazni v višini 33 dnevnih zneskov za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti upoštevalo težo dejanja, stopnjo krivde in olajševalne okoliščine.
VSL sodba I Kp 604/99 — Višje sodišče v Ljubljani