denarna kazen v inšpekcijskem postopku
Sentenca
Denarna kazen kot sredstvo prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov se odmeri v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, pri čemer se višina kazni določi glede na zahtevnost objekta in status zavezanca (pravna ali fizična oseba). Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje inšpekcijskih odločb in prisiliti zavezanca k prenehanju protipravnega ravnanja. Če zavezanec obveznosti ne izpolni niti po zagroženi kazni, lahko organ odredi plačilo zagrožene kazni in hkrati zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo (148. člen ZGO-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na višjo silo (vremenske razmere) ni utemeljeno, če je imel zavezanec na voljo dovolj časa za izpolnitev obveznosti pred nastopom ovir, o čemer je bil predhodno ustrezno opozorjen.
UPRS Sodba II U 293/2017-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo izrek denarne kazni, ker je zavezanec nadaljeval z gradnjo objekta kljub predhodni grožnji z denarno kaznijo in pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja.
sodba I U 1903/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo pravilnost postopanja inšpektorja, ki je po neuspešnem poteku roka za prenehanje uporabe objekta zahteval plačilo prej zagrožene denarne kazni.
Sodba X Ips 1326/2005 — Vrhovno sodišče