denarna kazen za kršitev začasne odredbe
Sentenca
Namen denarne kazni, izrečene po 226. členu ZIZ zaradi nespoštovanja začasne odredbe, ni v kaznovanju dolžnika, temveč ima značaj sredstva zavarovanja, s katerim sodišče doseže spoštovanje obveznosti. Sodišče nima materialnopravne podlage za izrek ali izvršitev denarne kazni po trenutku, ko začasna odredba preneha veljati in izgubi moč izvršilnega naslova, saj z izgubo veljavnosti odredbe preneha tudi funkcija denarne kazni kot sredstva za zagotovitev njene izpolnitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izrek denarne kazni, ker je začasna odredba o stikih med postopkom prenehala veljati zaradi sklenitve nove začasne sodne poravnave.
VSC Sklep I Cp 202/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izreklo denarno kazen 500 EUR in zagrozilo z novo v višini 800 EUR zaradi kontinuiranega onemogočanja stikov.
VSL Sklep IV Cp 344/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot zadosten dokaz za kršitev začasne odredbe o motenju služnostne poti sprejelo konkretizirane trditve tožnic in fotografsko dokumentacijo, do katere se tožena stranka v postopku ni pravočasno in konkretizirano opredelila.
VSC Sklep I Cp 445/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 33. člen