denarna kazen zaradi žalitve sodišča
Sentenca
Sodišče lahko izreče denarno kazen vsakomur, ki v pisni vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Pri presoji žaljivosti v pisni vlogi se upošteva, da ima vlagatelj za razliko od ustnih izjav čas za razmislek o primernosti vsebine, zato afekt ali jeza ne opravičujeta uporabe žaljivih izrazov ali grajanja sodišča.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Sklep o začetku postopka priprave (2)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo denarno kazen, ker izjave oškodovanca kot tožilca v pritožbi niso predstavljale žalitve, temveč dopustno kritiko sojenja v konkretni zadevi.
VSRS Sklep II Kp 30800/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo denarno kazen, ker je ugotovilo, da je stranka v lastnoročno podpisanih vlogah žalila sodišče in udeležence, pri čemer je jasno ločilo med njenimi izjavami in izjavami tretje osebe.
VSL Sklep II Cp 1037/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo denarno kazen zaradi žalitev v vlogi, pri čemer je poudarilo, da pisna oblika vloge izključuje opravičilo zaradi trenutnega afekta.
VSL Sodba in sklep II Cp 746/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo izrek denarne kazni, ker vsebina pritožnikovih navedb ni predstavljala substanciranega grajanja procesnih kršitev, temveč neutemeljen napad na sodnike.
VSL Sklep I Cp 1787/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila denarna kazen izrečena zaradi žaljivih navedb v pritožbi, v katerih je stranka sodnico obtožila nesposobnosti, pristranskosti, goljufanja in samovoljnega ravnanja.
VSM Sklep I Cp 179/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZPP · 11. člen -
Sodišče je kot nedopustno žaljivo ocenilo izjave, ki so sodnici in sodišču pripisovale korupcijo, neizpolnjevanje pogojev za funkcijo ter uporabo žaljivih oznak, kot so 'pravosodni goljuf' ali 'sodni šušmar'.
VSL Sklep II Cp 1441/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 109. člen -
Sodišče je poudarilo, da hierarhični odnos med sodniki na istem sodišču (npr. vodja oddelka in podrejena sodnica) ne predstavlja procesne ovire za odločanje o predlogu za denarno kaznovanje.
VSM Sklep IV Kp 46759/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Predlagatelj je bil kaznovan z denarno kaznijo zaradi žalitve nasprotne udeleženke v vloženi pritožbi.
VSL Sklep IV Cp 1555/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je v pritožbi uporabil zaničljive izraze o sodnici, kar je sodišče ocenilo kot žalitev, ki presega meje dopustne kritike sodnega dela.
VSL sklep I Cp 301/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila kazen izrečena notarju, ki je v reviziji sodišču in sodnicam očital pristranskost in uporabil žaljive izraze, ki niso imeli zveze s pravno argumentacijo.
VSRS Sklep II Upr 17/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so očitki o nestrokovnosti in kriminalnosti postopanja, podani v obliki suma storitve kaznivih dejanj, presegli meje dopustne kritike in predstavljajo žalitev sodišča.
VSM sklep I Cp 617/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je bil kaznovan zaradi podajanja žaljivih vrednostnih ocen o delu sodnice v vloženi tožbi.
UPRS sodba in sklep I U 90/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je znesek denarne kazni zaradi žalitve sodišča znižalo na pravilno zakonsko določeno višino.
VSL sodba in sklep I Cp 229/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odvetnico kaznovalo z denarno kaznijo zaradi žaljivih navedb v pritožbi, v katerih je sodišču očitala nepoštenost in arbitrarnost.
VSL sodba in sklep II Cp 713/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Uporaba besedne zveze „za lase privlečeno“ v pritožbi zoper sodno odločbo v konkretnem primeru ni bila ocenjena kot žalitev sodišča, saj je šlo za dopustno kritiko pravne argumentacije sodišča.
Sklep Cp 19/2012 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila denarna kazen izrečena zaradi uporabe žaljivih izrazov o nesposobnosti sodnikov in nevestnem delu sodišč v pritožbi zoper sklep o registraciji.
VSL sklep IV Cpg 75/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pritožničino prepričanje o neustreznem ravnanju sodnika ne daje pravice do žaljivega izražanja v vlogi, tudi če so navedbe o nepravilnostih v postopku podane v okviru uveljavljanja pravnih sredstev.
Sklep Cp 4/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o kaznovanju odvetnika, ker zapis, da se je sodišče vnaprej odločilo, objektivno ne dosega praga žalitve sodišča.
VSL sklep I Cp 160/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo pristojnost sodnika za izrek kazni zaradi žaljive vloge, vložene po pravnomočnem zaključku postopka, v kateri je pooblaščenec podal nespoštljive izjave o sodnici.
VDSS sklep Pdp 1102/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožnika kaznovalo zaradi uporabe žaljivih izrazov v pritožbi, s katerimi je podcenjujoče ocenil delo in osebnost sodnice ter s tem posegel v ugled sodišča.
VDSS sklep Pdp 598/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je denarno kazen izreklo zaradi vsebine vloge, ki je vsebovala vulgarne psovke in pavšalne negativne ocene, s čimer je bila presežena meja dopustne kritike sodstva.
-
Sodišče je potrdilo, da je mogoče denarno kazen izreči neposredno na podlagi vsebine vloge, brez predhodnega zaslišanja stranke, če vloga vsebuje žaljive navedbe na račun sodišča.
VDS sklep Pdp 959/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 109. člen -
V konkretnem primeru so bile za žaljive ocenjene navedbe v pritožbi, v katerih je stranka sodnice in sodišče označila z žaljivimi izrazi ter jim očitala pristranskost in kriminalno delovanje.
VSK sklep I Cp 182/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot žaljivo vrednostno oceno, ki izraža prezir in zaničevanje do sodstva, opredelilo izjavo o 'stari, škodljivi, nezakoniti sodni hordi', ki jo je oškodovanec kot tožilec podal v svoji pritožbi.
VSL sklep I Kp 660/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bila denarna kazen izrečena zaradi žaljivih izjav v vlogi, v kateri je stranka sodnike obtožila uporabe 'zavratnih metod' in jih označila za 'poklicne storilce kaznivih dejanj'.
Sklep VIII R 17/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot žalitev opredelilo poimensko napadanje članov sodnega senata v reviziji, pri čemer je kot oteževalno okoliščino upoštevalo dejstvo, da je tožnik žalitve izrekel v postopku, v katerem je sam uveljavljal varstvo svoje časti in dobrega imena.
Sklep II R 52/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sporna trditev v pritožbi, čeprav neprimerna in nestrokovna, ni predstavljala žalitve sodišča, saj je bila podana v okviru sicer korektnega pravnega sredstva in brez žaljivega namena.
Sklep Cp 2/2000 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila denarna kazen izrečena zaradi žaljive vsebine pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka.
VSL sklep I Cp 543/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot žaljive ocenilo navedbe strank, da sodnik nima razumevanja za zadevo in da stranki čakata na njegovo 'milost', kar je interpretiralo kot očitek o kršitvi zaveze k nepristranskemu sojenju.
VSM sklep Cp 1052/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da pismo, naslovljeno na sodnico v zvezi s pravdnim postopkom, ne more biti šteto za osebno korespondenco, temveč za vlogo, namenjeno sodnici v njeni funkciji predstavnice institucije.
VSL sklep I Cp 1045/94 — Višje sodišče v Ljubljani