denarna obveznost in devizna klavzula
Sentenca
Denarna obveznost se v skladu z načelom nominalizma glasi na določeno število denarnih enot valute, v kateri je bila obveznost ustanovljena. Dolžnik je dolžan plačati točno to število denarnih enot, razen če zakon ali pogodba izrecno določata uporabo devizne klavzule ali drugega valorizacijskega mehanizma (394. člen ZOR). Za uporabo devizne klavzule pri terjatvah iz naslova plač, ki so bile izplačane v domači valuti, ni pravne podlage, če takšna klavzula ni bila dogovorjena ob nastanku obveznosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za preračun plač iz leta 1985 v nemške marke po tečaju na dan zapadlosti, saj za takšno valorizacijo v konkretnem delovnem razmerju ni bilo pravne podlage.
VDS Sodba Pdp 769/97 — Višje delovno in socialno sodišče