denarna odškodnina za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sentenca
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se prizna v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Za posamezno zadevo je višina odškodnine zakonsko omejena na razpon od 300 do 5.000 evrov (16. člen ZVPSBNO). Pri odmeri sodišče upošteva merila iz 4. člena istega zakona, kot so zapletenost zadeve, ravnanje države in ravnanje strank v postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne more utemeljevati s procesnimi kršitvami sodnika v konkretnem postopku.
VSM sodba I Cp 1341/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajanje postopka (7 let in 4 mesece), tožnikovo prizadevanje za pospešitev postopka ter dejstvo, da postavitev izvedenca sama po sebi ne pomeni povečane zapletenosti zadeve.
VSL sodba II Cp 737/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajanje postopka in okoliščine, v katerih je prišlo do kršitve, pri čemer je tožnik neuspešno uveljavljal višji znesek zaradi občutka neenakopravne obravnave v predhodnem pravdnem postopku.
VSL sodba II Cp 4902/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za osemletno trajanje postopka presojalo ustreznost prisojenega zneska ob upoštevanju primerljive sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.
VSL sodba II Cp 1393/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predlog za dopustitev revizije je bil zavrnjen, ker je tožnica že prejela odškodnino, ki je presegala zakonski maksimum 5.000 evrov, določen v 16. členu ZVPSBNO.
Sklep II DoR 9/2010 — Vrhovno sodišče