denarna odškodnina za negmotno škodo

Sentenca

Denarna odškodnina za negmotno škodo je pravno sredstvo za satisfakcijo oškodovanca zaradi telesnih bolečin, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strahu ali skaženosti. Pri odmeri višine odškodnine mora sodišče upoštevati pomen prizadete dobrine, namen odškodnine ter preprečiti, da bi se z njo podpirale težnje, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (200. člen ZOR). Odškodnina mora biti v sorazmerju s težo in trajanjem posledic, ki jih je oškodovanec utrpel zaradi škodnega dogodka.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je v obravnavanem primeru zvišalo odškodnino za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je presodilo, da prvotno dosojeni znesek ni predstavljal ustreznega zadoščenja.

    Sodba II Ips 46/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti posebej upoštevalo oškodovančevo mladost in dejstvo, da zaradi posledic nesreče ne more več aktivno opravljati športa in dela smučarskega trenerja.

    VSL sodba I Cp 306/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za tek zamudnih obresti od dneva vložitve odškodninskega zahtevka, saj je odškodnino za negmotno škodo odmerilo po cenah v času sojenja.

    VSL sodba II Cp 2093/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti presojalo ustreznost denarnega zadoščenja glede na obseg prestanih nevšečnosti pri delovni nesreči.

    Sodba II Ips 3/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajno bolečinsko obdobje, dve opravljeni operaciji in nastanek Sudeckove atrofije kot posledico poškodbe.

    Sodba II Ips 50/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo trajne posledice poškodbe stopala, ki povzročajo omejeno gibljivost in šepajočo hojo.

    Sodba II Ips 610/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da strah za izid zdravljenja pri lažjih poškodbah, kot sta udarnina ramena in prsnega koša, ne dosega praga pravno priznane škode.

    VSL sodba II Cp 742/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in zmanjšano življenjsko aktivnost izhajalo iz primerjave s sodno prakso v podobnih primerih.

    Sodba II Ips 232/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo, da lahka narava poškodbe in kratkotrajnost bolečin ne utemeljujeta visokih zneskov odškodnine, zlasti če ni izkazan strah za izid zdravljenja ali trajne posledice.

    Sodba II Ips 174/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo prsta na roki tehtalo med različnimi oblikami negmotne škode, pri čemer je znižalo odškodnino za telesne bolečine in strah, zvišalo pa odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    Sodba II Ips 92/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, medtem ko je odmero za telesne bolečine in strah potrdilo.

    Sodba II Ips 564/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti mladega tožnika, ki se zaradi poškodbe ne more več ukvarjati s športom, ter vzročno zvezo med primarno poškodbo in kasnejšimi poškodbami kolena.

    Sodba II Ips 500/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo kolenskega sklepa poudarilo, da zgolj odstotek zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne sme biti izključni kriterij za določitev višine odškodnine.

    Sodba II Ips 495/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo primernost višine odškodnine za telesne bolečine in strah, pri čemer je izpostavilo pomen dokazne ocene zdravstvene dokumentacije in telesne konstitucije vpletenih strank.

    Sodba II Ips 223/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti presojalo vpliv škodnega dogodka na oškodovankino socialno življenje, čustveno stanje, zmožnost opravljanja prostočasnih aktivnosti in spremembo delovnega mesta.

    Sodba II Ips 129/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo višino odškodnine pri poškodbi kolenskega sklepa z dvoodstotno invalidnostjo, pri čemer je izpostavilo pomen pravilnega vrednotenja telesnih bolečin, strahu in skaženosti v razmerju do ugotovljene stopnje invalidnosti.

    Sodba II Ips 4/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v kontekstu prometne nesreče, vključno z vprašanjem odgovornosti za škodo, nastalo med zdravljenjem (refraktura).

    Sodba II Ips 673/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve časti upoštevalo ponižanje tožnika v javnosti in posledično družbeno izolacijo.

    Sodba II Ips 437/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo upoštevalo starost oškodovanke kot pomemben dejavnik pri presoji duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    Sodba II Ips 585/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti presojalo ustreznost znižanja zneskov, ki jih je določilo sodišče prve stopnje na podlagi zdravstvene dokumentacije in izvedeniških mnenj.

    Sodba II Ips 881/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje telesnih bolečin, nevšečnosti zaradi drenaže, nujnost tuje pomoči pri opravilih ter zmanjšanje zmožnosti fizičnega obremenjevanja pri 25-letni oškodovanki.

    Sodba II Ips 54/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do odškodnine za skaženost, ker zaradi omejenih umskih sposobnosti ne zaznava spremembe svoje zunanjosti in posledično ne trpi duševnih bolečin.

    VSL sodba II Cp 605/94 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti presojalo trajanje bolečinskega obdobja, dolžino bolniškega staleža in stopnjo trajne prizadetosti oškodovanca.

    Sodba II Ips 271/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za 21-letnega oškodovanca upoštevalo trajne posledice zloma kolka, zmanjšano zmožnost za športne aktivnosti, težave pri opravljanju poklica ter vpliv skaženosti na osebno življenje in ustvarjanje družine.

    VSL sodba II Cp 1167/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri