denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sentenca
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, to opravičujejo (179. člen OZ). Odškodnina mora biti pravična in neodvisna od povračila premoženjske škode, pri čemer mora sodišče pri njeni odmeri upoštevati vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter objektivne kriterije za oceno intenzivnosti oškodovančevih trpljenj.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v…)
- Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o medijih (ZMed-1)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Pravilnik o gradbiščih (Pravilnik o gradbiščih)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o medijih (ZMed)
- Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Uredba o ratifikaciji konvencije o Zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče z dne 4.5.1971 (Haaška konvencija)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov (Uredba o višini povračil stroško…)
- Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Pravilnik o zagotavljanju varnos…)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Direktiva Sveta z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo obstoj naravne vzročnosti med škodnim dogodkom in zatrjevanim strahom ter duševnimi bolečinami ob upoštevanju mnenja izvedencev.
VSM Sodba I Cp 564/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri odmeri odškodnine ni vezano na odločbe invalidske komisije, saj je predmet presoje v pravdnem postopku širši in vključuje vse vidike zmanjšanja življenjskih aktivnosti oškodovanca.
VSL Sodba I Cp 953/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je opozorilo, da v primerih medsebojnega žaljenja ali dolgotrajnih konfliktov med sosedi denarna odškodnina včasih ne služi svojemu namenu.
VSL Sklep II Cp 785/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 4 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 2 ZPP · 151. člen ZPP · 155. člen ZPP · 155. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 3 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 354. člen ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za mladoletnega tožnika treba upoštevati dolgoročne posledice poškodbe na njegovo prihodnje življenje, vključno z omejitvami pri zaposlitvi in delu.
VSL Sodba II Cp 569/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo kot posledica napada, presojalo ustreznost višine dosojenih zneskov za telesne bolečine in strah.
VSM Sodba I Cp 670/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v primeru kaznivega dejanja posilstva priznalo kumulativno odškodnino za več oblik nepremoženjske škode, pri čemer je skupni znesek 22.000,00 EUR ocenilo kot skladen z načelom individualizacije in primerljivo sodno prakso.
VSM Sodba I Cp 107/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se odškodnina ne odmerja po diagnozi, ampak po intenzivnosti trpljenja, kar je bilo ključno pri dolgotrajnem zdravljenju nezaceljene rane.
VSL Sodba II Cp 2036/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za hudo telesno poškodbo, ki je povzročila invalidnost III. kategorije, upoštevalo, da je bila prvotno dosojena odškodnina (42,5 povprečnih plač) prenizka glede na ustaljeno sodno prakso za tovrstne primere.
VSM Sodba I Cp 868/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri odškodnine za nasilje v družini ni mogoče prezreti narave škodnega dogodka, vendar mora odškodnina ostati v okviru pravične satisfakcije, ne kaznovalne sankcije.
VSL Sodba II Cp 1216/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine mladoletni osebi je treba upoštevati njeno mladost, saj poškodba v razvojnem obdobju otroštva predstavlja specifično okoliščino, ki vpliva na dolgoročne posledice in s tem na višino odškodnine.
VSL Sodba II Cp 831/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri objavah na družbenih omrežjih intenzivnost prizadetosti časti in dobrega imena ni odvisna le od dosega objave, temveč od dejstva, da objava doseže krog ljudi, ki oškodovanca poznajo.
VSL Sodba I Cp 800/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek toženke za odškodnino iz naslova telesnih bolečin, ker ni uspela dokazati, da je bila poškodovana s strani tožnice.
VSM Sodba I Cp 223/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo težo poškodb v skladu s Fischerjevo lestvico in presojalo primernost odškodnine glede na intenzivnost ter trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL Sodba II Cp 674/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za otroka upoštevalo dolgotrajnost vpliva poškodbe glave na kognitivno funkcioniranje in starost oškodovanca v času nesreče.
VSL Sodba in sklep II Cp 254/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo trajne omejitve pri izvajanju športnih aktivnosti in poklicnih opravilih, ki so posledica poškodbe kolena, ter razmejilo te posledice od kasnejših poškodb.
VSL Sodba II Cp 115/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da odškodnina v višini 4,5 povprečne plače za posledice ugriza psa ustreza zakonskim merilom za pravično denarno odškodnino.
VSL Sodba I Cp 476/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati obsega škode, saj je predložila le skopo pisno izjavo in medicinski izvid, ki nista pojasnila konkretnih okoliščin in intenzivnosti trpljenja.
VSL Sodba II Cp 296/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo zahtevo po ustrezni satisfakciji oškodovanca zaradi kršitve osebnostnih pravic, ki izvirajo iz kaznivega dejanja grožnje.
VSM Sodba I Cp 853/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti upoštevalo Fischerjev sistem razvrščanja poškodb in ugotovilo, da je bila prvostopenjska odmera prenizka glede na primerljivo sodno prakso.
VSL Sodba II Cp 1100/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za delovno nezgodo upoštevalo primerjavo s sodno prakso in število povprečnih mesečnih neto plač.
VSM Sodba I Cp 728/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj žaljive besede same po sebi ne pomenijo avtomatične pravice do odškodnine, če tožnik ne dokaže intenzivnosti in trajanja duševnih bolečin, ki jih je zaradi tega utrpel.
VSL Sodba II Cp 1420/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo previsoko odmerjeno odškodnino za telesne poškodbe kolena, ker ni bila v skladu z ustaljeno sodno prakso za podobne primere.
VSM Sodba I Cp 539/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · 11. člen OZ · 179. člen OZ · 182. člen OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 OZ · 299. člen, odstavek 2 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 155. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 2 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1 ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je poudarilo, da izpodbijanje obstoja vzročne zveze v odgovoru na pritožbo ni dopustno, saj gre za pritožbeni razlog, ki ga je treba uveljavljati v pravočasni pritožbi.
VSL Sodba II Cp 712/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe kože (udarnine z razpočno rano) presojalo ustreznost prisojenih zneskov za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi skaženosti.
VSC Sodba Cp 17/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Višina odškodnine za nezakonit pripor je bila znižana, ker tožnik zaradi preteklih dolgotrajnih odsotnosti zaradi zapornih kazni ni izkazal bistvenega vpliva pripora na družinske odnose.
VSL Sodba II Cp 163/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo petnice poudarilo, da subjektivno doživljanje neugodij ne sme biti edino merilo, saj zahteva pravni standard pravične odškodnine njeno objektivizacijo v primerjavi s podobnimi primeri.
VSM Sodba I Cp 907/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo poudarilo, da je treba upoštevati starost oškodovanca (80 let) in naravno pričakovano zmanjšanje gibalnih sposobnosti zaradi že obstoječih degenerativnih sprememb.
VSM Sodba in sklep I Cp 757/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V konkretnem primeru je sodišče odmerjalo odškodnino za telesne poškodbe, ki so obsegale zlom nosne kosti, udarnine glave, komolca, prsnega koša ter podplutbe na očesu in stegnih.
VSC Sodba Cp 469/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V tej zadevi je sodišče presojalo vpliv nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na duševno stisko in strah posameznika, pri čemer je upoštevalo njegovo visoko izobrazbo in zmanjšane zaposlitvene možnosti kot oteževalno okoliščino.
VSL Sodba II Cp 1801/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo posledice udarca v glavo, natega vratnih mišic, zvina rame, udarca brahialnega pleteža ter posttravmatske stresne motnje.
VSC Sodba Cp 375/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru nihajne poškodbe hrbtenice presojalo ustreznost višine prisojene odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu.
VSC Sodba Cp 252/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo specifične osebne okoliščine tožnika, kot so njegova starost, poklic, dejstvo, da je levičar, in način preživljanja prostega časa.
VSL Sodba II Cp 525/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnica ni konkretizirala ravnanj, ki naj bi povzročila zatrjevano zmanjšanje življenjske aktivnosti ali razžalitev časti, ter ni izkazala vzročne zveze med kaznivim dejanjem in zatrjevanimi oblikami nepremoženjske škode.
VSC Sodba Cp 300/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo kompleksno poškodbo glave s trajnim pokontuzijskim sindromom in funkcionalne omejitve gibljivosti rok, ki so oškodovancu onemogočile opravljanje dotedanjega poklica.
VSM Sodba I Cp 208/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za zvin zapestja in udarnino hrbta upoštevalo merilo višine odškodnine v razmerju do povprečne neto plače.
VSC Sodba Cp 201/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo posledice pretresa možganov, udarninsko-raztrganinskih ran na glavi in podlahti ter posttravmatske stresne motnje.
VSC Sodba Cp 229/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe zobovja upoštevalo trajanje zdravljenja, intenzivnost telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter primerjavo s sodno prakso v primerljivih primerih.
VSL Sodba II Cp 564/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo tako prestane kot bodoče telesne bolečine, ki so bile posledica telesnih poškodb v pretepu.
VSC Sodba Cp 195/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za mladoletnega oškodovanca upoštevalo vrsto in težo telesnih poškodb, vključno z zlomom lobanjskih kosti in posledičnim epileptičnim napadom.
VSC Sodba Cp 131/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za lahke telesne poškodbe (zvin vratne hrbtenice, udarnine) uporabilo merilo odškodninskega razpona od dveh do petih povprečnih plač.
VSL Sodba I Cp 335/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo vpliv soprispevka oškodovanca k nastanku škodnega dogodka ter pogodbeno dogovorjeno udeležbo pri škodi v zavarovalni polici.
VSC Sodba Cp 82/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine v primeru prometne nesreče, ki je povzročila hude telesne poškodbe in amputacijo noge.
VSK Sodba I Cp 495/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo tožnikovo večjo občutljivost kot relevantno okoliščino.
VSL Sodba II Cp 343/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da oškodovanec zaradi poškodb centralnega živčevja ni trpel telesnih bolečin, vendar je utrpel znatno zmanjšanje življenjske aktivnosti in hude duševne bolečine zaradi kognitivnih motenj in osebnostnih sprememb.
VSL Sodba II Cp 1935/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da mora pritožbeno sodišče v okviru materialnopravne presoje preveriti, ali je prisojena odškodnina v skladu z načelom objektivizacije oziroma primerljivosti z drugimi škodami.
VSL Sodba I Cp 1969/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti upoštevalo medicinsko dokumentacijo ter mnenje izvedenca o obsegu poškodb, nastalih v prometni nezgodi.
VSC Sodba Cp 441/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ugotovilo, da je bila tožnici prisojena odškodnina le za novo nastalo škodo, ki presega obseg oviranosti, ugotovljen v prejšnjem sodnem postopku.
VSM Sodba I Cp 538/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo obstoj predhodnih degenerativnih sprememb hrbtenice pri tožnici, kar vpliva na razmejitev škode, nastale zaradi škodnega dogodka.
VSL Sodba III Cp 721/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti dodatno upoštevalo oškodovančevo mladost (36 let), dejstvo, da je poškodba prizadela dominantno roko, ter prognozo poslabšanja degenerativnih sprememb.
VSL Sodba II Cp 414/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nateg in zvin vratne hrbtenice ter spremljajoče poškodbe upoštevalo ustaljeno sodno prakso glede razpona odškodnine v višini 2 do 4 povprečnih plač.
VSL Sodba I Cp 2268/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji odškodnine za padec na ledu poudarilo pomen ustreznega vzdrževanja javnih površin in malomarnost upravljalca pri izvajanju zimske službe.
VSC Sodba Cp 120/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo težo hudih telesnih poškodb (številni prelomi, poškodbe pljuč) in njihove posledice v obliki telesnih bolečin, strahu ter skaženosti.
VSL Sodba II Cp 241/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da odškodnina v višini 2.200 EUR ustreza merilom za lahke telesne poškodbe (udarec v glavo) in z njimi povezan strah.
VSL Sodba I Cp 2252/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina prisojena zaradi duševnih bolečin, ki so nastale kot posledica krive ovadbe in so trajale od vložitve ovadbe do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka.
VSL Sodba I Cp 2212/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem upoštevalo kratkotrajnost bolečin (en mesec) in nizko intenzivnost poškodbe (udarnina prsnega koša).
VSK Sodba I Cp 406/2019 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za smrt zunajzakonskega partnerja uporabilo podatke o neto plačah kot korektiv za zagotovitev ustrezne višine odškodnine glede na primerljive primere iz sodne prakse.
VSM Sodba I Cp 656/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da duševno trpljenje tožnika ni bilo dovolj intenzivno ali dolgotrajno za prisojo denarne odškodnine, zato je zadoščala objava preklica in opravičila.
VSL Sodba II Cp 626/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv konkretnih telesnih poškodb na dnevne aktivnosti oškodovanke in preverilo skladnost dosojene odškodnine s sodno prakso za primerljive poškodbe.
VSL Sodba II Cp 426/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Pri presoji duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je pomembno, da je oškodovanka zaradi poškodbe morala opustiti načrtovano karierno pot vaditeljice joge.
VSL Sodba II Cp 834/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za lahke telesne poškodbe s trajnejšimi posledicami uporabilo primerjalno metodo (Fischerjev sistem) in presodilo, da je odškodnina v višini 17 neto povprečnih plač primerna in skladna s sodno prakso.
VSL Sodba II Cp 620/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upravičeno upoštevalo visoko starost oškodovanca (71 let) in njegove že obstoječe zdravstvene omejitve, ki so zmanjševale njegovo življenjsko aktivnost že pred škodnim dogodkom.
VSL Sodba II Cp 652/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V predmetni sodbi je bilo sporno vprašanje ustreznosti izvedenskih mnenj pri dokazovanju posledic v duševni sferi oškodovanca, ki je bil udeležen v prometni nesreči kot motorist.
VSK Sodba I Cp 612/2018 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pravilno razmejilo posledice prometne nesreče od posledic predhodne možganske kapi.
VSL Sodba I Cp 2208/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za hude telesne poškodbe (zlomi medenice in kolka) upoštevalo starost oškodovanke (53 let) ter trajanje in intenziteto bodočih bolečin in neugodnosti.
VSC Sodba Cp 498/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifično naravo nepremoženjske škode, ki izvira iz nasilja v družini, pri čemer je posebej presojalo telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem, zmanjšanje življenjske aktivnosti ter poseg v čast in dobro ime.
VSL Sodba II Cp 2090/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost zneska odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti oškodovanca, ki je utrpel lažjo telesno poškodbo.
VSL Sodba I Cp 2199/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri nihajni poškodbi vratne hrbtenice tretje stopnje kot ustrezno odmeno za telesne bolečine in nevšečnosti določilo znesek v višini 2,2 povprečne neto plače.
VSL Sodba II Cp 1730/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretni zadevi zavrnilo stališče, da bi bila materialna škoda na vozilu izključena iz kritja po zavarovalnih pogojih AO-plus.
VSM Sodba I Cp 912/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal odškodnino za zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi posledic poškodb glave in vratne hrbtenice zaradi pomanjkljive dokazanosti škodnih posledic.
VSL Sodba I Cp 1906/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi morala toženka pri delnem plačilu odškodnine izrecno specificirati, na katero obliko nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah, življenjske aktivnosti) se plačilo nanaša, da bi se štelo za pravilno vračunano.
VSM Sodba I Cp 846/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo mladoletnost oškodovanca in intenziteto šoka, ki je bila zaradi njegove starosti ocenjena kot večja, kot bi bila pri odrasli osebi.
VSM Sodba I Cp 860/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da če stranka višine terjatve, uveljavljane v pobot, ne prereka, sodišče o njeni višini ne odloča, kar onemogoča materialnopravno primerjavo višin odškodnin med pravdnima strankama.
VSM Sodba I Cp 697/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo odmero odškodnine za telesne poškodbe prstov roke, pri čemer je preverjalo skladnost z ustaljeno sodno prakso za primerljive poškodbe.
VSL Sodba II Cp 2829/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da škoda ni bila neznatna, saj je tožnica zaradi razžalitve utrpela dolgotrajnejše stiske, potrebovala pomirjevala in doživljala dodatne bolečine pri pojasnjevanju dogodka družinskim članom.
VSL Sodba II Cp 375/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo trajne omejitve pri izvajanju športnih aktivnosti in gospodinjskih opravil, ki terjajo dvige rok nad nivo ramen.
VSL Sodba in sklep II Cp 684/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom prstanca upoštevalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in intenzivnost telesnih bolečin med zdravljenjem.
VSL Sodba II Cp 2940/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom vretenca upoštevalo tudi specifične zdravstvene posledice in trajanje bolečin, pri čemer je bila višina odškodnine v pritožbenem postopku zvišana.
VSC Sodba Cp 636/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo opravilo individualizacijo zneskov po posameznih postavkah: telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSRS Sodba II Ips 219/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo nefunkcionalnost roke, omejeno gibljivost ter nezmožnost opravljanja osnovnih vsakdanjih opravil kot elemente zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VDSS Sodba in sklep Pdp 881/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine starejši osebi treba upoštevati, da starejši ljudje praviloma težje prenašajo telesne bolečine in napore zdravljenja, še posebej, če je njihovo zdravstveno stanje že pred škodnim dogodkom oslabljeno.
VSL Sodba II Cp 1889/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da je bila prisojena odškodnina ustrezna glede na sorazmerno kratkotrajno trajanje posega v pravico do družinskega življenja in starševsko pravico.
VSL Sodba I Cp 1459/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko občutki strahu, groze in panike zaradi groženj ter posledična sprememba načina življenja opravičujejo odškodnino, če dosežejo intenzivnost, ki poruši duševno ravnovesje oškodovanca.
VSK Sodba in sklep I Cp 366/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv škodnega dogodka na duševno zdravje in šolski uspeh oškodovanke po napadu psa.
VSL Sodba I Cp 826/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo pri delu izvedlo primerjavo z zadevami s podobnimi poškodbami in znižalo previsoko odmerjeno odškodnino prvostopenjskega sodišča, da bi zagotovilo skladnost s sodno prakso.
VSRS Sodba VIII Ips 31/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajne bolečine zaradi posledic strelne rane, zavrnilo pa je zahtevke iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki niso bili dokazani z izvedenskim mnenjem.
VSL Sodba II Cp 1058/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati, da je bila poškodba sprožilni faktor za težave, četudi je imel oškodovanec predhodne zdravstvene težave.
VSL Sodba in sklep II Cp 1257/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah upoštevalo merilo povprečnih neto plač.
VSRS Sodba II Ips 331/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo oškodovančevo mladost in vpliv poškodbe na njegovo športno udejstvovanje kot pomembni okoliščini za višino odškodnine.
VSL Sodba II Cp 1272/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne poškodbe (zvin vratne hrbtenice in nateg vratnih mišic), nastale v prometni nesreči.
VSK Sodba I Cp 77/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe uporabilo Fischerjev sistem razvrščanja, pri čemer je upoštevalo medicinsko oceno teže poškodb kot merilo za višino pravične denarne odškodnine.
VSL Sodba I Cp 192/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem upoštevalo trajanje zdravljenja, število poškodb in obstoj trajnih posledic po prometni nesreči.
VSL Sodba II Cp 389/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poleg denarne odškodnine kot obliko zadoščenja za kršitev časti in dobrega imena zaradi objave neresničnih informacij v tisku poudarilo pomen objave sodbe kot nedenarnega načina satisfakcije.
VSL Sodba I Cp 3330/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tudi posledice, kot so težave s sluhom, pritiskom v ušesih in vidom, ki so nastale po fizičnem napadu.
VSL Sodba I Cp 166/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine zavrnilo pritožbene navedbe o tožnikovem soprispevku k nastanku škode, saj tožena stranka ni podala konkretnega opisa ravnanj, ki bi utemeljevala tožnikovo soodgovornost za škodni dogodek.
VSL sodba II Cp 2795/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo Fisherjevo kategorizacijo poškodb, ki konkretno poškodbo uvršča v IV. skupino (hudi primeri), kar opravičuje odškodnino v razponu 23 do 78 povprečnih neto plač.
VSL sodba II Cp 2561/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da nedenarni odškodninski zahtevki (npr. objava opravičila) ne izključujejo denarnega zahtevka, vendar mora biti vsak zahtevek posebej utemeljen v okviru načela sorazmernosti.
VSL sklep I Cp 1879/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila škoda zaradi primarnega strahu že poravnana s plačilom zavarovalnice, zato za ta del ni priznalo dodatne odškodnine.
VSL sodba II Cp 2615/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je prisojena odškodnina za telesne bolečine zaradi ugriza psa skladna s primerljivo sodno prakso.
VDSS sodba Pdp 935/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo intenzivnost telesnih bolečin in trajanje nevšečnosti med zdravljenjem ter ugotovilo, da strah dosega nivo pravno priznane škode.
VSM sodba in sklep I Cp 639/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanca (otrok) in dejstvo, da brazgotina na nogi predstavlja skaženost, ki jo je treba ovrednotiti kot duševno bolečino.
VSL sodba II Cp 1847/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti je sodišče poudarilo, da primerjava s starejšimi sodnimi odločbami (pred letom 2000) ni več ustrezna podlaga za določitev višine pravične denarne odškodnine.
VSRS sodba II Ips 155/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za ugriz psa kot odločilne upoštevalo ugotovitve izvedenca o intenzivnosti in trajanju bolečin, pri čemer je zavrnilo pretirane subjektivne navedbe tožnika.
VSL sodba I Cp 1292/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom golenice upoštevalo dinamiko intenzitete telesnih bolečin od akutne faze po operaciji do trajnih občasnih bolečin ob obremenitvah.
VSL sodba II Cp 645/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presojalo, ali krč mišičnih viter obhrbtenične muskulature in 14-dnevni bolniški stalež po prometni nesreči dosegata prag pravno priznane škode, ki upravičuje odškodnino v višini 500,00 EUR.
VSL sodba II Cp 1667/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zdravniško napako znižalo dosojeni znesek zaradi upoštevanja relativno kratkotrajnega obdobja hudih in srednje hudih bolečin ter omejenega trajanja nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL sodba II Cp 605/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo hud strah za življenje ob nesreči in med dolgotrajnim zdravljenjem v umetni komi ter intenzivnem oddelku.
VSL sodba in sklep I Cp 2346/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za smrt žene in matere presojalo pravilnost uporabe načel individualizacije in objektivne pogojenosti.
VSK sodba I Cp 414/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo intenzivnost telesnih bolečin in strahu, ki so bili posledica poškodbe prsnega vretenca v prometni nesreči.
VSL sodba II Cp 2147/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah zaradi ugriza psa presojalo intenzivnost in trajanje strahu ter razmejitev škode od kasnejših škodnih dogodkov, ki niso bili predmet obravnavanega postopka.
VSL sodba I Cp 774/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti je sodišče upoštevalo dejstvo, da oškodovanka kljub poškodbi ramenskega sklepa lahko opravlja vse življenjske aktivnosti kot pred nezgodo, vendar z večjim naporom.
VSL sodba II Cp 1343/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za posledice prometne nesreče, vključno s poškodbami kolena in kolka, ter zavrnilo priznanje stroškov kilometrine kot pravno priznane škode.
VSL sodba II Cp 653/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo vpliv javne objave žaljivih navedb v medijih, ki je povzročila posmehovanje, obtoževanje in sprožitev kazenskega postopka s hišno preiskavo, kar je bistveno okrnilo tožnikovo osebno dostojanstvo.
VSM sodba I Cp 536/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da je za zelo lahko telesno poškodbo (odrgnina kolena z blago oteklino), ki je zahtevala le ambulantno oskrbo, primerna odškodnina v višini 330,80 EUR.
VSL sodba III Cp 984/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je priznalo odškodnino za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice zaradi ponižujočega ravnanja varnostnika v javnem prostoru.
VSL sodba I Cp 228/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tudi nevšečnosti med zdravljenjem, kot so jemanje pomirjeval, antidepresivov in bolniški stalež.
VSL sodba II Cp 310/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv prispevka oškodovanca k nastanku škode in že prejeto odškodnino, kar vpliva na končni znesek prisojene odškodnine.
VSRS sodba II Ips 151/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajne omejitve pri vsakodnevnih opravilih in zmanjšano funkcionalnost roke po poškodbi prstov.
VDSS sodba Pdp 55/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom 12. prsnega vretenca pri 38 let stari ženski uporabilo merilo 15 povprečnih neto plač, pri čemer je ločeno ovrednotilo telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah.
VSK sodba I Cp 768/2014 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je priznalo odškodnino za skaženost zaradi različne barve oči, ki je povzročala nezaželene reakcije okolice in s tem duševne bolečine oškodovanca.
VSL sodba III Cp 2672/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom prstanca desne roke presojalo ustreznost upoštevanja izvedenskega mnenja v razmerju do ostale medicinske dokumentacije in izpovedbe tožnika.
VSL sodba II Cp 2361/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice upoštevalo anksiozno stanje kot posledico nezgode ter specifično trajanje in intenzivnost bolečinskega obdobja (dva meseca hude in en mesec srednje močne bolečine).
VSL sodba II Cp 1272/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za lahke telesne poškodbe (udarnina obraza in rame) upoštevalo primerljivost zneska s povprečno neto plačo v RS.
VSL sodba III Cp 724/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine znižalo zneske zaradi razmeroma kratkega obdobja izpostavljenosti hrupu, večje oddaljenosti hiše od ceste (30 m) ter dejstva, da so bili oškodovanci del dneva odsotni zaradi šolskih ali delovnih obveznosti.
VSM sodba I Cp 1578/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti med zdravljenjem, ki ni intenzivno, ne utemeljuje ločene odškodninske postavke.
VSC sodba Cp 770/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo ugotovitve izvedenca, da primarni strah ni bil podan, sekundarni strah pa je bil le kratkotrajen.
VSM sodba I Cp 429/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah upoštevalo okoliščine prometne nesreče, v kateri je bila oškodovanka kot rolerka zadeta z osebnim vozilom.
VSC sodba Cp 749/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo femoralnega živca upoštevalo starost oškodovanke (84 let) in intenzivnost trpljenja.
VSC sodba Cp 639/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo telesne bolečine zaradi udarnine ramena, intenzivnost strahu ob napadu ter duševne bolečine zaradi razžalitve, izrečene v prisotnosti tretjih oseb.
VSM sodba I Cp 1314/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi ugriza psa upoštevalo trajanje bolečin, intenzivnost zdravljenja (infekcija, večkratno čiščenje rane) in nevšečnosti pri zdravljenju.
VSL sodba I Cp 1840/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe (zvin rame, raztrganina rotatorne manšete) poudarilo pomen primerjave z že razsojenimi odškodninami s primerljivimi škodnimi posledicami.
VSL sodba II Cp 993/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je znižalo odškodnino, ker je ugotovilo, da je bila prvotna odmera nesorazmerna glede na težo poškodbe in dejstvo, da tožnik ni izkazal trajnih posledic.
VSL sodba II Cp 976/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v obravnavanem primeru ni bilo dokazano, da bi poškodba delovala kot sprožilni moment za kasnejše bolezenske težave.
VSL sodba I Cp 1692/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo zapestja presojalo vpliv trajanja in stopnje telesnih bolečin, zahtevnost zdravljenja (več operacij in dolgotrajna imobilizacija) ter stopnjo zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
VSL sodba I Cp 2234/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe glave in možganov, ki so rezultirale v postkontuzijskem sindromu in epilepsiji, potrdilo, da skupna odškodnina v višini 21.503,76 EUR ustreza tako subjektivnim kot objektivnim merilom pravične satisfakcije.
VSL sodba II Cp 1750/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za 30.000,00 EUR odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti v medijih previsok in ni v skladu z ustaljeno sodno prakso.
VSL sodba I Cp 1278/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij (hrup) je sodišče upoštevalo dejansko izpostavljenost tožnikov, ki je bila pogojena z oddaljenostjo bivališča od vira imisij in stopnjo dnevne prisotnosti posameznikov v obremenjenem okolju.
Sodba II Ips 260/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila višina odškodnine določena na podlagi ugotovljenega obsega telesnih poškodb, ki so bile skladne z zatrjevanim škodnim dogodkom.
VSL sodba I Cp 338/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče presojalo pravilnost odmere odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so nastale kot posledica poškodbe na delovnem mestu.
Sodba II Ips 121/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančeva nezmožnost razumevanja pojma zadoščenja zaradi zdravstvenega stanja ne izključuje pravice do odškodnine, če je izkazano zavedanje osebne prikrajšanosti.
VSL sodba I Cp 2910/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji odškodnine upoštevalo, da je 70 % oškodovankinih težav z vratno hrbtenico posledica degenerativnih sprememb, le 30 % pa posledica nihajne poškodbe.
VSL sodba II Cp 3402/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je priznalo odškodnino za poškodbo vratne hrbtenice pri minimalnem trku, ker je izvedenec medicinske stroke potrdil, da so bile tožničine težave posledica poslabšanja predhodnih degenerativnih sprememb.
VSL sodba II Cp 3230/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se stanje kome v odškodninskem pravu pravilno upošteva kot nevšečnost pri zdravljenju, ne pa kot trajanje telesnih bolečin, saj se oškodovanec v tem stanju bolečin ne zaveda.
VSL sodba in sklep I Cp 547/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za razžalitev časti v medijih znižalo prisojeni znesek na podlagi ponovne ocene vseh okoliščin primera.
VSL sodba I Cp 3108/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za hude telesne poškodbe in posttravmatsko stresno motnjo uporabilo merilo 43 povprečnih plač kot okvir za pravično denarno odškodnino.
VSC sodba Cp 737/2012 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da gre za lažjo nihajno poškodbo vratne hrbtenice brez nevroloških izpadov, kar zahteva ustrezno nižjo odškodnino.
VSL sodba in sklep II Cp 1846/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker so bile ovire pri tožničinih vsakdanjih opravilih (higiena, gospodinjstvo, prostočasne dejavnosti) neznatne in kratkotrajne.
VSL sodba I Cp 2641/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Pri odmeri odškodnine za poškodbo roke je sodišče upoštevalo trajanje bolniškega staleža, prisotnost bolečin, uporabo opornice in omejitve pri vsakodnevnih življenjskih opravilih.
VDSS sodba Pdp 94/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za udarnino obraza znižalo znesek, ker je ugotovilo, da je bila poškodba lažje narave, brez trajnih posledic, tožnica pa je bila zdravljena le ambulantno in konzervativno, brez zahtevnejših medicinskih posegov.
VSL sodba II Cp 1629/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo posamezne postavke (fizične bolečine, strah, skaženost, zmanjšanje življenjskih aktivnosti) glede na dokazano stopnjo in trajanje poškodb, nastalih v prometni nesreči.
VSC sodba Cp 202/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je pri kumulativnih kršitvah osebnostnih pravic treba duševne bolečine presojati kot neločljivo celoto, ki izvira iz vseh povezanih nezakonitih ravnanj organov.
VSL sodba II Cp 476/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči (vratna hrbtenica, lopatica, zapestje) poudarilo nujnost usklajevanja subjektivnih navedb tožnika z objektivnimi izvedenskimi ugotovitvami.
VSK sodba Cp 1104/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine upoštevalo hudo telesno poškodbo, posttravmatsko stresno motnjo in 50-odstotno zmanjšanje življenjske zmožnosti oškodovanca.
VSL sodba I Cp 2477/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za hudo poškodbo možganov pri otroku ocenilo, da je bila odmerjena odškodnina prej visoka kot prenizka, ob upoštevanju primerjave z drugimi kategorijami škod.
VSM sodba in sklep I Cp 1318/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za razžalitev dobrega imena upoštevalo, da je toženka takoj po objavi spornega članka objavila popravek in se javno opravičila, kar je štelo kot delno zadoščenje.
VSL sodba I Cp 1570/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za delovno nesrečo upoštevalo 1/10 soprispevka tožnika k nastanku škode.
Sodba II Ips 891/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za prekomeren hrup izpostavilo potrebo po uskladitvi višine odškodnine s primerljivimi sodnimi odločbami.
VSM sodba I Cp 525/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo razlike v trajanju izpostavljenosti tožnikov hrupu zaradi njihovega delovnega statusa (upokojitev, zaposlitev, študij) in oddaljenosti bivališča od vira imisij.
Sodba II Ips 129/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa upoštevalo stopnjo izpostavljenosti tožnice, ki je bila zaradi šolanja in študija delno odsotna iz bivalnega okolja.
Sodba II Ips 128/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odškodnine izpostavilo, da je treba poleg poškodb okostja in mišičevja upoštevati tudi posledice na mentalnem in čustvenem področju ter spominske težave, povezane s poškodbo glave.
VSL sodba II Cp 1910/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti celovito oceniti vpliv poškodbe na specifične življenjske okoliščine oškodovanca, vključno z njegovimi športnimi udejstvovanji, in se opredeliti do vseh relevantnih navedb o intenzivnosti prizadetosti.
VSL sodba I Cp 174/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje spregledalo pomen dolgotrajnega zdravljenja in trajnih posledic pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi skaženosti.
VSL sklep II Cp 4658/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prisoja enotne odškodnine za več oblik nepremoženjske škode, ki se prepletajo, ni v nasprotju s sodno prakso.
Sklep II DoR 539/2010 — Vrhovno sodišče
-
Odškodnina je bila prisojena zaradi telesnih poškodb (ugriz psa), pri čemer je sodišče opravilo individualno presojo višine odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode.
VSL sodba I Cp 4271/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti v primerjavi s sodno prakso in ugotovitvami izvedenca.
VSL sodba II Cp 3797/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje toženke, ki je tožnika poškodovala med poskusom preprečitve lastnega padca, ki ga je povzročil tožnik sam, nima elementov protipravnosti, tožnik pa tudi ni dokazal intenzivnosti bolečin in strahu, ki bi utemeljevala odškodnino.
VSL sodba II Cp 3629/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa upoštevalo različno stopnjo izpostavljenosti posameznih tožnikov, ki je bila odvisna od njihove dejanske prisotnosti v stanovanju v spornem obdobju.
Sodba II Ips 302/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi hrupa kot prekomerne imisije upoštevalo dejstvo, da sta bila oškodovanca dnevno odsotna zaradi zaposlitve in da se je hiša nahajala v neposredni bližini vira hrupa.
Sodba II Ips 291/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi vpliva hrupa na oškodovanko.
VSM sodba I Cp 1844/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pri odmeri odškodnine za katastrofalno škodo (npr. tetraplegija) mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera, vključno z mladostjo oškodovanca, trajnostjo posledic in stopnjo odvisnosti od tuje pomoči.
VSL sodba II Cp 3424/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru revizijsko presojalo pravilnost odmere odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah, nastalih v prometni nesreči.
Sodba II Ips 527/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odmere odškodnine za poškodbe kolena in roke, pri čemer je revizijsko sodišče poudarilo pomen pravilnega vrednotenja narave poškodb in izvedenskega mnenja pri odmeri pravične odškodnine.
Sodba II Ips 777/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri odmeri odškodnine celovito upoštevati izvedenska mnenja in vse relevantne okoliščine, vključno z morebitno predhodno invalidnostjo oškodovanca, ki vpliva na intenzivnost in obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL sodba in sklep III Cp 3049/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pri določanju odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti ni vezano na odstotkovno oceno izvedenca, temveč na opisno oceno dejanskega vpliva poškodbe na življenje oškodovanca.
VDSS sodba Pdp 822/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za hudo poškodbo vratne hrbtenice in posttravmatsko stresno motnjo upoštevalo starost oškodovanca ter vpliv poškodb na njegove življenjske aktivnosti.
VSC sodba Cp 180/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi čezmernega hrupa presojalo vpliv urbanega okolja, oddaljenost bivališča od vira imisij ter intenzivnost posega v osebnostne pravice tožnikov.
VSM sodba I Cp 886/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za imisije hrupa presojalo ustreznost višine zneskov v primerjavi z drugimi oškodovanci v urbanem okolju.
VSM sodba I Cp 379/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo valorizacijo že izplačanega nespornega dela odškodnine na dan izdaje sodbe.
VSM sodba I Cp 187/2010 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Pritožbeno sodišče je znižalo prisojeno odškodnino, ker je ugotovilo, da odstopa od ustaljene sodne prakse za primerljive poškodbe.
VSK sodba Cp 1049/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja presojalo glede na intenzivnost posega v kakovost bivanja.
Sodba II Ips 409/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi prekomernega hrupa upoštevalo jakost hrupa, čas izpostavljenosti oškodovancev in primerjavo z drugimi sodnimi odločbami.
VSM sodba I Cp 184/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Žaljivo je povezovanje materialne koristi s spremembo načel posameznika, saj se s tem implicira, da je sprememba stališč posledica osebne koristi in ne vsebinskega prepričanja.
VSL sodba I Cp 3770/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo argument, da bi bila lahko višina odškodnine pogojena z ogroženostjo poslovanja povzročitelja škode.
VSL sodba I Cp 3870/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino, ker je škodni dogodek deloval kot sprožilni dejavnik za hitrejši razvoj degenerativnih sprememb pri tožniku.
VSL sodba II Cp 3979/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je šlo za lažjo telesno poškodbo (nihajna poškodba vratu, udarnina prsnega koša in kolen) z ambulantnim zdravljenjem, kar je vplivalo na nižjo višino priznane odškodnine.
VSL sodba II Cp 3431/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se bodoče telesne bolečine ne smejo subsumirati pod postavko duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, če slednje pri oškodovancu ni objektivno podano.
VSL sodba II Cp 2831/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odmerilo odškodnino za neutemeljen pripor ob upoštevanju tožničinih duševnih bolečin, pri čemer je kot primarno dokazilo štelo mnenje sodnega izvedenca, imenovanega s sklepom sodišča.
VSL sodba in sklep II Cp 247/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo subjektivno doživljanje bolečin in strahu ter objektivno primerjavo z judikatno prakso v podobnih primerih.
VSL sodba II Cp 1401/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za smrt matere upoštevalo intenzivnost čustvene navezanosti, redno videvanje in dejstvo, da je tožnica zaradi izgube utrpela psihične težave, ki so terjale zdravljenje.
VSL sodba II Cp 2365/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne sme prekoračiti svojih pristojnosti z lastno medicinsko oceno, ki nasprotuje ugotovitvam izvedenca.
VSL sodba II Cp 1471/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo omejitve pri športnih aktivnostih, oteženo zaposljivost in napovedan hitrejši razvoj artroze.
Sodba II Ips 317/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo intenzivnost hudega in dolgotrajnega strahu za življenje, ki je bil posledica resne grožnje, podkrepljene z fizičnim nasiljem.
VSL sodba II Cp 576/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi natega vratnih in hrbtnih mišic.
VSL sodba III Cp 919/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zaradi zvina vratnih vretenc in udarnine levega komolca.
VSL sodba III Cp 1154/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pri odmeri upoštevalo seštevek posameznih postavk nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) in od skupne vsote odštelo že izplačano akontacijo odškodnine.
VSL sodba I Cp 163/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot hudo obliko skaženosti opredelilo obsežno, grobo in trajno vidno brazgotino na trebuhu, ki je ni mogoče zakriti, in zaradi katere je bila prvotno prisojena odškodnina ocenjena kot prenizka.
VSL sodba III Cp 1200/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker izvedensko mnenje ni potrdilo trajnih posledic ali dolgotrajnih ovir pri življenjskih aktivnostih oškodovanca.
VSL sodba III Cp 1084/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah zaradi poškodbe golenice pri nogometni igri upoštevalo že prejeta izplačila iz naslova nezgodnega zavarovanja.
Sodba II Ips 735/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tudi valorizacijo že plačanih zneskov odškodnine, kar je vplivalo na končno višino prisojene terjatve.
Sodba II Ips 1269/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zneska za telesne bolečine, nastale zaradi udarnin v prometni nesreči, ob upoštevanju že izplačanih zneskov.
VSL sodba III Cp 1012/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine za strah pri mladoletni osebi je sodišče upoštevalo intenzivnost strahu zaradi mladosti oškodovanke in trajno naravo sekundarnega strahu.
VSL sodba II Cp 3587/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne poškodbe (zlom goleni in izpah skočnice) ter poudarilo pomen pravilne valorizacije že izplačanih zneskov pri določitvi končne višine zadoščenja.
Sodba II Ips 123/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajnost in zapletenost zdravljenja, otrokovo starost v času nesreče ter trajne posledice, ki so vplivale na njegovo šolanje in splošno kakovost življenja.
VSL sodba II Cp 3412/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je sodišče znižalo odmerjeno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zaradi poškodbe kolena, ker je ocenilo, da je bila prvotno prisojena višina glede na intenzivnost in trajanje bolečin previsoka.
VSL sodba II Cp 3487/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da načelo objektivizacije ne sme voditi v uravnilovko, ki bi izključila upoštevanje specifičnih individualnih okoliščin, kot so bodoče bolečine in nevšečnosti zaradi ponavljajočih se epileptičnih napadov.
Sodba II Ips 316/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo trajanje bolečin, bivanje v bolnišnici, operacijo v splošni anesteziji ter oviranost pri hranjenju in vsakodnevnih aktivnostih.
VSC sodba Cp 140/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Revizijsko sodišče je presojalo pravilnost odmere odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ob trditvah o neskladnosti z ustaljeno sodno prakso.
Sodba II Ips 946/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poklicno bolezen (azbestozo) upoštevalo medicinsko dokumentacijo, izvedensko mnenje ter specifične okoliščine tožnikovega zdravstvenega stanja.
Sodba II Ips 469/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči upoštevalo obseg telesnih bolečin, neugodnosti zdravljenja, strah in zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kot so izhajali iz izvedenskega mnenja.
VSC sodba Cp 741/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni izkazal trpljenja duševnih bolečin zaradi izjave 'cretino', saj je zgolj izpovedal o občutku ponižanosti, kar ne zadošča za priznanje odškodnine.
VSK sodba I Cp 1163/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv škodnega dogodka na manifestacijo predhodnih degenerativnih sprememb v hrbtenici in pravilno revalorizacijo že opravljenih delnih plačil odškodnine.
Sodba II Ips 443/2005 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 200. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi razžalitve časti, ker tožnik ni izgubil ugleda ali avtoritete v službi, škodljiva izjava pa se ni širila v javnost, temveč je ostala znotraj ožjega kroga v podjetju.
VSL sodba I Cp 7459/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za strah in telesne bolečine pri osebi, oboleli za azbestno boleznijo plake parientalne plevre.
VSK sodba I Cp 1170/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji odškodnine za azbestno bolezen izpostavilo pomen celovite ugotovitve dejanskega stanja glede vpliva neozdravljive bolezni na psihofizično zdravje oškodovanca.
VSK sodba I Cp 638/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za posledice azbestoze presojalo ustreznost zneskov za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 298/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo vpliv predhodnih kroničnih bolezni in drugih zdravstvenih težav tožnice na nastanek in obseg ugotovljenih kognitivnih ter psihičnih motenj.
VSK sodba I Cp 464/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je za primerjavo med primeri, ne glede na čas izdaje sodbe, merodajno število povprečnih neto plač, vsebovanih v skupnem znesku odškodnine.
Sodba II Ips 334/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odškodnino zvišalo zaradi dolgotrajnega (desetletnega) življenja tožnice v stresu, napetosti in omejenosti bivanja v lastnem domu zaradi prekomernega hrupa in onesnaženja.
VSM sodba I Cp 2989/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodba obravnava odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v prometni nezgodi, vključno s presojo višine posameznih postavk (telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost) in vprašanjem teka zamudnih obresti.
Sodba II Ips 678/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo stališče načelnega pravnega mnenja VS RS iz leta 2002 za določitev teka zamudnih obresti v obdobju po uveljavitvi Obligacijskega zakonika.
VSC Sodba Cp 953/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da razveza zakonske zveze, odselitev partnerja in skrb za otroke sami po sebi ne pomenijo kršitve osebnostnih pravic, ki bi utemeljevala odškodnino za nepremoženjsko škodo.
VSM sodba I Cp 1105/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila odškodnina za telesne bolečine, ki jo je določilo drugostopenjsko sodišče, prenizka, in je zato potrdilo prvostopenjsko odločitev.
Sodba II Ips 558/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi delovne nesreče ločeno ovrednotilo telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 586/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru bolezni malignega mezotelioma plevre ocenilo, da je za celotno nepremoženjsko škodo primerneje prisoditi enotno odškodnino namesto seštevka posameznih postavk.
VSK sodba I Cp 1450/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo nujnost ohranjanja sorazmerja med različnimi stopnjami škodnih posledic (telesne bolečine, strah, duševne bolečine).
Sodba II Ips 549/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost odškodnine za duševne bolečine zaradi posegov v zasebnost in napadov na dostojanstvo, ki so vključevali neprimerno vedenje toženca v stanovanju tožnikov.
VSL sodba in sklep I Cp 865/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo okoliščine prometne nesreče, kjer je tožnica utrpela poškodbe ob izogibanju trčenju s tovornim vozilom.
Sodba II Ips 213/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine uporabilo metodo poenotenega preračuna valutnih razmer na dan sojenja, da bi zagotovilo ustrezno umeščenost odškodnine v okvir primerljivih primerov.
Sodba II Ips 48/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo pomen primerjave s sodno prakso in vpliv dejstva, da zdravljenje ni zahtevalo operativnih posegov, ter dolžnost oškodovanca, da z vajami in nadomeščanjem aktivnosti preprečuje povečevanje škode.
Sodba II Ips 269/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti presojalo ustreznost višine dosojenega zneska glede na ugotovitve izvedencev o obsegu poškodb.
Sodba II Ips 250/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da začasna posttravmatska motnja, ki se je odražala le v obliki občasne tesnobe v trajanju štirih mesecev, ne dosega praga za priznanje odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba in sklep II Ips 205/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri zvinu vratne hrbtenice, nastalem v prometni nesreči.
Sodba II Ips 51/2003 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je revizijsko sodišče presojalo primernost odškodnine za telesne bolečine zaradi poškodbe vratne hrbtenice pri 31-letnem oškodovancu in za skaženost, ki se kaže v omejeni gibljivosti telesa.
Sodba II Ips 139/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost v kontekstu zavarovalnih pogojev AO-plus.
Sodba II Ips 518/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo specifične okoliščine, kot so posttravmatski stresni sindrom, strah ob smrti sopotnikov, hospitalizacija ter 26-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi poškodb hrbtenice in vida.
Sodba II Ips 464/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je znižalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je ocenilo, da je bila prvostopenjska odmera previsoka glede na naravo poškodb prstov.
Sodba II Ips 462/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine pri dolgotrajnem zdravljenju, kjer so bile telesne težave posledica kombinacije poškodbe in degenerativnih sprememb, ter pri zmanjšanju življenjske aktivnosti zaradi izgube delovne sposobnosti.
Sodba II Ips 322/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo oškodovančev poklic (monter centralnih kurjav), ki zahteva prisilno držo in vibracije, kar je vplivalo na oceno trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin ter zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 575/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti upoštevalo starost oškodovanke (29 let) in potrebo po trajnem izvajanju fizikalne terapije.
Sodba II Ips 309/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo vpliv poškodb glave in vratu na invalidske posledice ter spremembo življenjskih aktivnosti oškodovancev.
Sodba II Ips 94/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijsko poseglo v višino odškodnine, ker je ocenilo, da prvostopenjska odmera ni bila v skladu z ustaljeno sodno prakso za primerljive poškodbe in okoliščine.
Sodba II Ips 290/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo uporabo matematične metode za izračun odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi temeljila na povprečni plači in odstotku invalidnosti.
Sodba II Ips 233/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo hude kognitivne posledice poškodb možganov, dolgotrajno rehabilitacijo ter posledice na področju pomnenja in koncentracije pri mladoletni oškodovanki.
Sodba in sklep II Ips 33/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe pri padcu na mokrih tleh v šolskem okolju presojalo ustreznost zneskov za posamezne oblike nepremoženjske škode ter določilo začetek teka zamudnih obresti.
Sodba in sklep II Ips 69/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, utrpene v prometni nesreči, zaradi upoštevanja meril sorazmernosti.
Sodba II Ips 28/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino za telesne bolečine in strah zaradi poškodbe semenskega povesma med vojaškim usposabljanjem.
VSL sodba II Cp 1485/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo dolgotrajno zdravljenje in trajno invalidnost oškodovanke, ki ji onemogoča opravljanje poklica kemijskega tehnika.
Sodba II Ips 527/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ne more uspešno uveljavljati zahtevka zaradi dolgotrajnosti postopka, če je sam s procesnimi ravnanji (izločanje izvedencev, odklanjanje dokazov) prispeval k zapletom in zavlačevanju obravnavanja zadeve.
Sodba II Ips 374/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo mlado starost oškodovanca v času poškodbe ter dolgotrajnost in intenzivnost posledic, ki so vplivale na zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 363/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče revizijsko presojalo pravilnost odmere odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 320/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot okoliščino za zvišanje odškodnine upoštevalo izrazito dolgotrajne duševne bolečine, povezane z ravnanjem države v času dachauskih procesov.
Sodba II Ips 250/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za hude telesne poškodbe, nastale v prometni nesreči, vključno z zlomi kosti, poškodbami organov in pretresom možganov.
Sodba II Ips 252/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči upoštevalo obseg in trajanje telesnih bolečin, strahu, zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter skaženosti.
Sodba II ips 264/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ustreznost odškodnine za manualnega delavca s 7-odstotnim zmanjšanjem življenjskih aktivnosti, pri čemer je poudarilo pomen primerljivosti zneskov v sodni praksi.
Sodba II Ips 11/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične oblike nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti), nastale kot posledica prometne nesreče.
Sodba II Ips 589/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za zvišanje odškodnine zaradi trajanja postopka, saj je ocenilo, da trajanje pravde ni preseglo razumnega roka, glede na to, da je bilo podaljšanje posledica rednih in izrednih pravnih sredstev strank.
Sodba II Ips 188/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo trajno izgubo delovne sposobnosti in nezmožnost ukvarjanja s športnimi aktivnostmi (tenis, aerobika) po prometni nesreči.
Sodba II Ips 334/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno invalidnost tožnice v višini 120,08 odstotkov in časovni zamik od nastanka škodnega dogodka do plačila odškodnine.
Sodba II Ips 135/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za poškodbo vratne hrbtenice upoštevalo trajanje bolniškega staleža in primerjavo s sodno prakso v podobnih primerih.
Sodba II Ips 301/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da psihološka travma oškodovanca, ki presega običajne okvire, utemeljuje zvišanje odškodnine iz naslova strahu v primerjavi s povprečnimi primeri.
Sodba II Ips 126/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti presojalo specifične posledice poškodb ramenskega obroča in vratu, nastalih v prometni nesreči.
Sodba II Ips 218/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji zvišalo odškodnino, ker prvostopenjski sodišči nista dali ustrezne teže dolgotrajnosti bolečinskega obdobja, pogostosti glavobolov in trajnim posledicam zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 208/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo specifične poškodbe glave in možganskega pretresa, ki so vplivale na telesne bolečine, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost in strah oškodovanke.
Sodba II Ips 238/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti presojalo specifične posledice poškodbe (zlom nadlahtnice in poškodbe glave) v prometni nesreči.
Sodba II Ips 146/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica zaradi objave članka ni utrpela duševnih bolečin takšne intenzivnosti in trajanja, ki bi opravičevale prisojo denarne odškodnine.
VSL sodba II Cp 570/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odmerilo odškodnino za posamezne oblike nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah, skaženost in zmanjšanje življenjskih aktivnosti) na podlagi prilagoditve tožbenega zahtevka po valorizaciji zavarovalne vsote.
Sodba II Ips 13/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot pravično odškodnino za popolno izgubo vonja, ki vpliva na osebno in poklicno življenje, določilo znesek 2.000.000,00 SIT.
VSL sodba II Cp 220/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo, da je intenziven in dolgotrajen strah zaradi slabe medicinske prognoze pri poklicni bolezni (azbestoza) lahko podlaga za odmero visoke odškodnine kot izjemne satisfakcije.
VSK sodba in sklep Cp 958/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za otroka, ki je bil udeležen v prometni nesreči, korigiralo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ker je ocenilo, da so bile prvotno prisojene vsote previsoke.
Sodba II Ips 626/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za smrt hčere presojalo intenzivnost družinske in socialne povezanosti med očetom in hčerjo ter upoštevalo 10-odstotni prispevek oškodovanke k nastali škodi.
Sodba II Ips 10/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zaradi paraplegije kot posledice padca z višine priznana odškodnina za telesne bolečine, strah, skaženost in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba VIII Ips 237/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice presojalo vpliv prisiljene drže pri poklicnem delu ter opustitev rekreativnih aktivnosti, kot sta kolesarjenje in smučanje.
Sodba II Ips 419/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo čeljusti upoštevalo trajno omejeno zmožnost odpiranja ust in vsakodnevno prisotnost duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
VSL sodba II Cp 1743/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo neugodno kombinacijo zvina vratne hrbtenice kot okoliščino, ki vpliva na intenzivnost telesnih bolečin in zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 305/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji skaženosti kot oblike nepremoženjske škode izpostavilo pomen estetskih posledic in njihov vpliv na duševno stanje oškodovanca, pri čemer je kot relevantno okoliščino upoštevalo tudi njegovo mladost.
VSL sodba II Cp 1960/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah posebej presojalo trajanje sekundarnega strahu v obliki hude zaskrbljenosti za zdravstveno stanje.
Sodba in sklep II Ips 178/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ločeno ovrednotilo telesne bolečine in strah, ki jih je tožnik utrpel pri delovni nezgodi.
Sodba II Ips 233/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odmere odškodnine za lahke telesne poškodbe (pretres možganov, udarnine, odrgnine) in z njimi povezane oblike nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 174/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za skaženost (deformacijo nosu) pomembno dejstvo, da je imel tožnik določene estetske nepravilnosti že pred škodnim dogodkom.
VSL sodba in sklep II Cp 1865/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je objava žaljivih neresnic v dnevnem časopisu z visoko naklado okoliščina, ki povečuje intenzivnost duševnih bolečin in s tem vpliva na višino prisojene odškodnine.
VSL sodba I Cp 1789/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo upravičenost do povračila za bodoče telesne bolečine, ki niso bile zajete v prvotnem pravnomočnem razsojanju.
Sodba II Ips 127/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v razmerju do zahtevanega zneska.
VSC sodba in sklep Cp 652/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo specifična nagnjenja tožnika do športa in posebnosti njegovega poklica.
Sodba II Ips 117/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajnost posledic poškodbe, ki se kažejo pri vsakodnevnih fizičnih aktivnostih in delu, ter mladost oškodovanca.
VSL sodba I Cp 1119/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajne telesne bolečine, potrebo po dolgotrajnem zdravljenju, neprijetne diagnostične preiskave in prisotnost smrtnega strahu ob nesreči.
VSK sodba Cp 250/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo poškodbe vratne hrbtenice, glave in rame ter vpliv predhodnih zdravstvenih težav na večjo psihično obremenitev oškodovanca.
VSL sodba in sklep II Cp 1543/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo kot posledica nihajne poškodbe vratne hrbtenice v prometni nesreči.
Sodba II Ips 27/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo dolgotrajnost zdravljenja, trajne posledice poškodb, nezmožnost opravljanja dela, šepanje ter vidno brazgotino kot elemente zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti.
Sodba II Ips 8/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v konkretnem primeru ločeno presojalo telesne bolečine, strah, skaženost ter zmanjšanje življenjskih aktivnosti, nastalih kot posledica prometne nesreče.
Sodba II Ips 587/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo težo poškodb, ki so vključevale prelom ledvenega vretenca in ključnice, ter posledično dolgotrajnost zdravljenja in omejitve v življenjski aktivnosti.
Sodba II Ips 589/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah upoštevalo tudi 10-odstotni prispevek oškodovanca k nastanku škode zaradi njegovega neprimernega vedenja.
Sodba II Ips 569/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ustreznost odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri oškodovancu, ki je postal invalid druge stopnje.
Sodba II Ips 581/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je revizijsko sodišče presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, pri čemer je tožeča stranka izpodbijala znižanje odškodnine, ki ga je v pritožbenem postopku opravilo sodišče druge stopnje.
Sodba II Ips 371/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo, da je treba upoštevati kratkotrajnost bolečinskega obdobja (55 dni) in dejstvo, da oškodovanec po poškodbi hrbtenice še vedno opravlja enako delo kot pred poškodbo.
Sodba II Ips 113/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožbeni zahtevek ne more temeljiti na umetni delitvi odškodnine za strah in duševne bolečine na primarne in sekundarne oblike, saj zakon zahteva enotno odmero za posamezno zakonsko obliko škode.
Sodba II Ips 595/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo tožničin prispevek k nastali škodi (soodgovornost) in za ta odstotek znižalo končni znesek odškodnine.
Sodba II Ips 202/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti starost oškodovanca in konkretne ovire v vsakdanjem življenju prevladajo nad zgolj matematičnim izračunom odstotkov invalidnosti.
Sodba II Ips 136/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne in duševne bolečine zaradi izgube vida na enem očesu in obraznih brazgotin po prometni nesreči.
Sodba II Ips 175/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo prognozo glede vpliva brazgotin na bodočo zmožnost opravljanja težjih fizičnih del pri mladoletnem oškodovancu.
Sodba II Ips 382/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je prisodilo odškodnino za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi amputacije prsta pri delovni nezgodi.
Sodba VIII Ips 166/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo pomen objektivnih meril pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, strah in skaženost, da se zagotovi enotna sodna praksa.
Sodba II Ips 440/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah presojalo vpliv poškodbe na poklicno pot in športno-rekreativno udejstvovanje profesorja telesne vzgoje.
Sodba II Ips 326/97 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za odvzem svobode je sodišče upoštevalo trajanje odvzema prostosti, izpostavljenost psihičnemu in fizičnemu maltretiranju ter težo prisilnega dela v slabih življenjskih razmerah.
VSL sodba in sklep II Cp 1443/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah upoštevalo vrsto poškodb (kraniocerebralna poškodba, rane na obrazu) in intenzivnost zdravljenja, kot sta izhajala iz izvedenskega mnenja.
Sodba II Ips 332/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine poudarilo potrebo po primerjavi z zneski, ki se prisojajo za hujše poškodbe, kot so paraplegija in tetraplegija, ter opozorilo na pomen individualizacije odškodnine.
Sodba II Ips 75/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo tožnikovo mladost (26 let) in naravo njegovega poklica (policist), ki zahteva visoko stopnjo telesne kondicije, kar vpliva na obseg duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 100/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
Sodba II Ips 599/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine upoštevalo trajanje bolniškega staleža in okoliščine škodnega dogodka.
Sodba II Ips 248/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v nemških markah (DEM), ker ta ne more predstavljati pristne valutne terjatve.
Sodba II Ips 594/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da občasne pikajoče bolečine v rami spadajo v okvir telesnih bolečin in nevšečnosti, ne glede na njihovo poimenovanje v sodbi prve stopnje.
Sodba II Ips 644/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za izgubo očeta upoštevalo tako individualne okoliščine na strani tožnice kot tudi primerljivost z odškodninami v podobnih primerih.
Sodba II Ips 672/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo 60-odstotno odgovornost zavarovanke tožene stranke in 40-odstotno soodgovornost tožnika zaradi prekoračitve hitrosti v prometni nesreči.
Sodba II Ips 609/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo intenzivnost trpljenja oškodovancev zaradi smrti sina oziroma brata, kljub časovni odmaknjenosti dogodka.
Sodba II Ips 595/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neutemeljen pripor upoštevalo starost tožnika v času pripora, prekinitev poklicne kariere in vzročno zvezo med priporom ter razpadom zakonske zveze.
Sodba II Ips 475/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo starost tožnice in izgubo njene dotedanje samostojnosti ter zmožnosti za socialne stike in gibanje.
Sodba II Ips 500/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za smrt otroka upoštevalo intenzivnost čustvene navezanosti staršev, dejstvo skupnega življenja in načrtovanje prihodnosti, pri čemer je prisojeni znesek primerjalo s povprečnimi odškodninami v podobnih primerih.
Sodba II Ips 423/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri mladoletnem oškodovancu presojalo višino odškodnine za posledice prometne nesreče, vključno s postkomocionalnim sindromom, pri čemer je upoštevalo trajanje zdravljenja in intenzivnost bolečin.
Sodba II Ips 358/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje valorizacije denarne odškodnine v ponovljenem postopku, kjer je tožeča stranka zvišala tožbeni zahtevek zaradi spremenjenih razmer.
VSM sklep Cp 1094/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine v primeru lažje telesne poškodbe, ki je zahtevala krajše zdravljenje (mavec na nogi odstranjen po 6 dneh, zaključek zdravljenja v treh tednih).
Sodba in sklep II Ips 181/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za skaženost upoštevalo vpliv togosti kretenj zaradi zmanjšane gibljivosti hrbtenice kot element za zvišanje odškodnine.
Sodba II Ips 335/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajne in boleče medicinske posege (širjenje sečnice) ter trajne posledice poškodbe, kot sta impotenca in depresivno stanje, ki bistveno zmanjšujejo življenjsko aktivnost oškodovanca.
Sodba II Ips 343/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo znesek za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so nastale kot posledica zloma vratnega vretenca v prometni nesreči.
Sodba II Ips 387/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifično naravo poškodbe glave in možganov pri otroku ter dolgoročne posledice, ki se bodo odražale skozi celotno življenje oškodovanca.
Sodba II Ips 302/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vrsto in obseg poškodb prstov na rokah ter intenzivnost in trajanje bolečin med procesom zdravljenja.
VSL sodba II Cp 581/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi izgube moža in očeta previsoka, saj je presegla ustaljena merila sodne prakse, kljub ugotovljeni močni čustveni navezanosti in harmoničnim odnosom med tožniki in umrlim.
Sodba II Ips 141/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine presojalo vpliv degenerativne okvare hrbtenice na skupni obseg bolečin in vpliv zmanjšanja življenjske aktivnosti na višino odškodnine.
Sodba II Ips 370/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo skladna z načelom individualizacije in da ne sme presegati namena, ki ga zasleduje denarna satisfakcija.
VSM sodba Cp 1119/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine izpostavilo pomen izvedeniškega mnenja pri ugotavljanju obsega poškodb, trajanja zdravljenja in nujnosti zdravniških posegov.
Sodba II Ips 598/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo trajno invalidnost, nezmožnost opravljanja težjih fizičnih del ter omejeno mobilnost, ki je privedla do upokojitve.
Sodba II Ips 396/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne in duševne bolečine upoštevalo težo poškodb iz prometne nesreče in dolgotrajnost zdravljenja tožnika.
Sodba II Ips 472/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da oškodovanec ostaja zaposlen za poln delovni čas, ne izključuje zmanjšanja življenjske aktivnosti, če so podane konkretne funkcionalne omejitve pri gibanju in dvigovanju bremen.
Sodba II Ips 348/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zlom kosti z dolgotrajnim zdravljenjem, operativnimi posegi in trajno zmanjšano življenjsko aktivnostjo utemeljuje prisojeno odškodnino, ki je skladna s sodno prakso v primerljivih primerih.
Sodba II Ips 181/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti poudarilo pomen vpliva telesnih omejitev na tožnikovo zmožnost opravljanja specifičnega poklica (gradbeni delavec), ki zahteva polno telesno sposobnost in spretnost.
Sodba II Ips 576/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo starost oškodovanke, njeno poklicno dejavnost administratorke, trajno prisilno držo pri delu ter nezmožnost opravljanja težjih fizičnih opravil zaradi posledic poškodbe hrbtenice.
Sodba II Ips 246/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo pomen zavedanja oškodovanca o estetskem defektu pri mladoletnih osebah kot elementa za odmero odškodnine za skaženost.
VSM sodba in sklep Cp 775/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da je tožnikova mladost ključna okoliščina pri presoji obsega in trajanja bodoče škode ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
VSM sodba Cp 893/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da se poslabšan zunanji videz (npr. brazgotine, krči) upošteva pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Sodba II Ips 146/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo višino odškodnine, ker je telesne bolečine oškodovanca uvrstilo v rang izjemnih in katastrofalnih primerov, kar utemeljuje višji znesek satisfakcije.
Sodba II Ips 960/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti zvišana zaradi upoštevanja teže trajnih posledic.
Sodba II Ips 844/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da so bile telesne bolečine, ki so trajale en dan (hude), tri dni (srednje) in osem dni (zmerne), dovolj intenzivne za priznanje odškodnine, kljub kvalifikaciji poškodbe kot lahke.
Sodba II Ips 716/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo trajanje bolniškega staleža, naravo telesnih poškodb, intenzivnost strahu in vpliv zmanjšanja življenjskih aktivnosti na tožnikovo specifično življenjsko okolje (kmetija v hribovitem terenu).
Sodba II Ips 942/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo kumulativni vpliv telesnih bolečin, strahu, skaženosti in zmanjšanja življenjskih sposobnosti na mlajšo osebo, pri čemer je bila odškodnina zmanjšana za delež soodgovornosti oškodovanca.
Sodba II Ips 256/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijske navedbe, ki so zahtevale znižanje odškodnine zgolj na podlagi primerjave z drugimi sodnimi odločbami, češ da te niso dokaz o vrsti škode niti zavezujoč pravni vir.
Sodba II Ips 665/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanca, intenzivnost telesnih bolečin, strah ter trajne posledice na zmanjšanje življenjske aktivnosti, ki so vplivale na zmožnost opravljanja poklica zidarja.
Sodba II Ips 497/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v predmetni zadevi razveljavilo odločitev, ker ni obrazložilo, ali in v kolikšni meri je bila odškodnina zmanjšana zaradi opustitve uporabe zaščitne čelade.
VSL sodba in sklep II Cp 1914/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odškodnina za nepremoženjsko škodo pravična in da je treba pri njeni odmeri upoštevati že izplačane dele odškodnine.
Sodba in sklep II Ips 330/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razvrstitev motenj v spominu pod postavko telesnih bolečin namesto pod zmanjšanje življenjskih aktivnosti ne vpliva na pravilnost odločitve, če je skupna prisojena odškodnina pravična.
Sodba II Ips 333/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odškodnino za škodo, nastalo zaradi neupravičene obsodbe in odvzema prostosti ter drugih državljanskih pravic.
Sodba II Ips 483/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da predhodna zahteva za objavo popravka ni procesna predpostavka za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi razžalitve.
VSL sodba I Cp 1403/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za mlajšega oškodovanca upoštevalo dolgotrajno zdravljenje, strah pred amputacijo noge, izgubo stikov z vrstniki ter trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi invalidnosti.
Sodba II Ips 278/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za neupravičeno obsodbo treba zagotoviti primerljivost z drugimi podobnimi primeri iz sodne prakse in upoštevati širše družbene okvire.
Sodba II Ips 580/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo pravilnost presoje deleža odškodninske odgovornosti in višine prisojene odškodnine, saj revizija ni navedla konkretnih razlogov za izpodbijanje materialnopravne odločitve.
Sodba II Ips 643/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je pritožbeno sodišče napačno štelo, da stopnja invalidnosti v odstotkih ni pravno pomemben kriterij za odmero odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sklep II Ips 617/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom nadlahtnice presojalo vpliv 15-odstotne zmanjšane gibljivosti komolca in trajanje zdravljenja na višino satisfakcije za fizične in duševne bolečine.
Sodba II Ips 591/92 — Vrhovno sodišče