denarna odškodnina za strah

Sentenca

Denarna odškodnina za strah se oškodovancu prizna, če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo (179. člen OZ). Zgolj subjektivna zaskrbljenost ali prehodna negotovost oškodovanca, ki ni podprta z objektivno izkazano intenziteto in trajanjem strahu, ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode, ki bi utemeljevala prisojo odškodnine.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je potrdilo, da je mogoče priznati odškodnino za blago stopnjo strahu tudi v primerih, ko oškodovanec ni utrpel fizičnih poškodb, pri čemer se je oprlo na izvedensko mnenje.

    VSC Sodba Cp 103/2022 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je poudarilo, da je za pravilno individualizacijo odškodnine nujno upoštevati celoten obseg strahu, ne glede na njegovo razvrstitev glede na trenutek nastanka ali povod zanj.

    VSC Sodba Cp 416/2019 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je presodilo, da tožnikova zaskrbljenost zaradi morebitne trajne invalidnosti ni bila zadostne intenzitete za priznanje odškodnine, saj zdravljenja niso spremljali zapleti.

    VSL Sodba II Cp 411/2019 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za višjo odškodnino za strah, ker je ugotovilo, da sekundarni strah za izid zdravljenja ni bil izkazan, saj je šlo za lažjo poškodbo (udarnino) brez zapletov pri zdravljenju.

    VSL Sodba II Cp 1578/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo utemeljenost odškodnine za strah v povezavi z dokazovanjem škodnega dogodka in časovnim zamikom prijave policiji.

    VSL sodba II Cp 2464/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri