denarna renta
Sentenca
Denarna renta se dosodi v primeru, ko je oškodovanec zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubil zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, oziroma so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane. Renta predstavlja nadomestilo za trajno izgubo dohodka ali povečane življenjske stroške, ki so posledica škodnega dogodka, in se določi glede na pričakovani prihodnji razvoj oškodovančevih potreb in zmožnosti (174. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri rentnem zahtevku, ki združuje več naslovov, odškodnina za tujo pomoč in odškodnina za druge povečane življenjske stroške obravnavata ločeno, pri čemer prejem dodatka za pomoč in postrežbo vpliva le na utemeljenost dela zahtevka, ki se nanaša na tujo pomoč.
VSL Sodba II Cp 571/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 167. člen -
Sodišče je poudarilo, da za rento ni bistveno, da je pridobitna sposobnost zmanjšana le v manjši meri, če oškodovanec dejansko trpi izgubo dohodka.
VDSS Sodba Pdp 397/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med dokaznim standardom za preteklo (zapadlo) škodo in bodočo škodo, ki se izplačuje v obliki rente.
VSL Sklep I Cp 646/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da datumska neopredelitev začetka plačevanja rente v tožbenem zahtevku ne pomeni, da je obveznost vezana na čas po izdaji sodbe.
VSRS Sodba in sklep II Ips 187/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je zavezanec za plačilo rente, ki nadomešča izpadlo plačo, dolžan od bruto zneska odvesti davke in prispevke, upravičencu pa izplačati neto znesek.
VSL sodba in sklep II Cp 3035/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je določilo, da mesečni rentni obroki zapadejo 5. dne v tekočem mesecu, od tega dne dalje pa tečejo zamudne obresti v primeru neplačila.
VSL sodba I Cp 1851/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri denarne rente zavrnilo upoštevanje nadurnega dela kot osnove za izračun, ker bi to pomenilo temeljenje rente na zgolj hipotetični predpostavki.
VSL sodba II Cp 1056/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo upravičenost do mesečne rente zaradi posledic telesnih poškodb, pri čemer je zavrnilo zahtevek v delu, ki je presegal utemeljeno višino rente.
VSL sodba II Cp 4163/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo mladosti oškodovanke v času nesreče ne izključuje pravice do rente, če je invalidnost posledica nesreče in vpliva na prihodnjo poklicno sposobnost.
VSM sklep in sodba I Cp 2588/05 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je odškodnina za premoženjsko škodo zaradi trajno povečanih potreb (potreba po pomoči) pravno ločena od odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba in sklep II Ips 474/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je varstveni dodatek stalen vir prejemkov, ki ga je treba upoštevati pri izračunu razlike med dejanskimi prejemki in pričakovanim osebnim dohodkom oškodovanca.
VSK sodba I Cp 193/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za denarno rento oseb, ki so zahtevale plačilo zaradi nudenja nege poškodovanemu otroku, ker niso neposredni oškodovanci.
VSL sodba in sklep I Cp 1636/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri rente napačno vštelo kilometrino in dnevnice v dohodek oškodovanca, prav tako pa ni ustrezno upoštevalo povečanih naporov, ki jih oškodovanec vlaga v opravljanje svojega dela.
VSL sklep II Cp 1974/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je do denarne rente upravičen tudi oškodovanec, ki potrebuje le občasno pomoč pri določenih opravilih, ne pa nujno stalne nege.
VSK sodba in sklep Cp 270/93 — Višje sodišče v Kopru