denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja
Sentenca
Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ki bi ga oškodovanec prejemal od umrlega, če bi ta ostal živ. Odškodnina ne sme presegati oškodovančevega dejanskega prikrajšanja, pri čemer se premoženje, pridobljeno z dedovanjem po pokojnem, ne šteje za korist, ki bi se odštela od odškodnine. Višina rente se določi glede na vse okoliščine primera (1094. člen ZOO).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (Besedilo velja za EGP)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri določitvi trajanja rente za otroka, ki je izgubil starša, utemeljeno upoštevalo mejo 26. leta starosti, kar ustreza pričakovanemu zaključku rednega šolanja v skladu z naravo preživninske obveznosti.
VSL Sodba I Cp 2126/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dediščina po pokojnem ne predstavlja koristi, ki bi zmanjševala obveznost plačila rente za izgubljeno preživljanje.
VSL Sodba I Cp 806/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju višine rente pravilno upoštevalo tudi zaslužek pokojnega, ki ga je prejemal 'na roko', saj je to skladno z načelom popolne odškodnine.
VSM Sodba I Cp 354/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo predlog tožene stranke, da se renta časovno omeji, saj za takšno omejitev ni bilo zakonske podlage.
VSL sodba II Cp 3115/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka ponuditi zadostna dejstva za presojo višine zaslužka, vključno z dohodki iz neregistrirane dejavnosti, če želi, da sodišče o višini odloči po prostem preudarku.
VSL sodba II Cp 4485/2009 — Višje sodišče v Ljubljani