denarno kaznovanje priče
Sentenca
Izrek denarne kazni priči, ki brez zakonitega razloga odkloni pričanje pred preiskovalno komisijo, mora biti v skladu z načelom sorazmernosti pri omejevanju ustavnih pravic posameznika. Sodišče mora pri presoji zahteve za prisilni ukrep pretehtati, ali je sankcija nujna in primerna glede na konkretne okoliščine primera, vključno s pravico priče do odklonitve odgovorov, ki bi jo lahko izpostavili kazenskemu pregonu, hudi sramoti ali znatni materialni škodi (10. in 13. člen ZPPre, 238. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za denarno kaznovanje priče pred preiskovalno komisijo, ker bi bil ukrep v nasprotju z načelom sorazmernosti pri omejevanju ustavnih pravic priče kot fizične osebe.
VSM Sklep I Kr 22075/2022-8 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je neutemeljeno kaznovalo pričo, ki je izostanek z naroka opravičila z varstvom otroka zaradi bolezni, za katero ni bilo potrebno zdravniško obravnavanje (naglavne uši), sodišče pa je kljub pojasnilu vztrajalo pri predložitvi zdravniškega potrdila.
VSL sklep VII Kp 6932/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo denarno kazen za pričo, ki je izostanek opravičevala s trditvijo, da kot stečajni upravitelj ne razpolaga z informacijami o pogodbenem razmerju, ki je predmet pravde.
VSM sklep I Cp 378/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o denarni kazni, ker iz zapisnika o naroku ni bilo razvidno, da bi priča s svojim ravnanjem dejansko ovirala delo sodišča ali neupoštevala ukazov glede reda.
VSK sklep Cp 170/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zdravstveno stanje na dan naroka samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za opustitev obvestila sodišču o izostanku, če je bila priča zmožna oceniti potrebo po obveščanju.
VSK sklep I Cp 489/2006 — Višje sodišče v Kopru